obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na tožencu je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Stranki, ki želi ovreči domnevo vročitve, je praviloma naloženo breme dokazovanja z izvedencem grafologom, v nekaterih primerih pa je sodišče sámo opravilo primerjavo podpisov in ob njihovi – čeprav laično ocenjeni – podobnosti zahtevalo še navedbo drugih okoliščin, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa.
ZOFVI člen 48. ZDR-1 člen 9, 9/3, 91, 98. ZDR člen 7, 7/3. KPVIZ člen 43, 64, 64/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev - srednja šola - v.d. ravnatelj - odpovedni rok - dolžina odpovednega roka - vzgoja in izobraževanje
Ravnatelj oziroma v.d. ravnatelj je pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev tožene stranke (srednje šole).
Tako Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2002 kot ZDR-1 iz leta 2013 določata, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Dejstvo, da se lahko odpovedni rok, oziroma sedaj minimalni odpovedni rok, določi tudi drugače, kot ga določa zakon, ne izključuje določb kolektivne pogodbe, v kolikor so s kolektivno pogodbo določene ugodnejše pravice, kot jih določa zakon (94. člen ZDR-1 oziroma 91. člen ZDR). Pri tem ni pomembno, kdaj je bila kolektivna pogodba sklenjena. Zato je določba 64. člena KPVIZ, ki določa za tožnika 3 mesečni odpovedni rok, skladna z določbo 94. člena v zvezi z 9. členom ZDR-1.
ZPP člen 274, 274/1, 154, 154/1, 156, 156/1. ZVPSBNO člen 20, 20/2.
prekluzivni rok za vložitev tožbe – varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povračilo pravdnih stroškov
Ker je tožnik tožbo, s katero je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vložil po poteku 18-mesečnega prekluzivnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
ustanovitev zavoda – medsebojne pravice in obveznosti pri ustanovitvi zavoda – odgovornost za obveznosti zavoda – subsidiarna odgovornost ustanovitelja zavoda – pogodba v breme tretjega
Ker se je tožnica kot soustanoviteljica proti toženki kot ustanoviteljici zavezala, da bo Zavodu zagotavljala brezplačno uporabo prostorov, se v tej pravdi ne more uspešno sklicevati na naknadno sklenjeno pogodbo z Zavodom, po kateri je slednjemu uporabo teh prostorov zaračunavala. Takšna pogodba, ki je v nasprotju s predhodno sklenjeno pogodbo med pravdnima strankama (soustanoviteljem in ustanoviteljem), ne more imeti pravnih učinkov proti toženki kot ustanoviteljici, saj je bila nesporno sklenjena brez njenega soglasja.
Če je bilo s pogodbo z Zavodom, po kateri tožnica za uporabo prostorov zahteva plačilo, mišljeno, da bo za to obveznost subsidiarno odgovarjala toženka kot ustanoviteljica, kljub temu da to izrecno nasprotuje pogodbeni zavezi tožnice zagotoviti brezplačno uporabo prostorov, takšno določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopno sodišče je v sklepu EPVD 104/2014, z dne 27. 6. 2014, s katerim je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, storilcu med drugim naložilo, da mora v 15. dneh od pravnomočnosti sklepa sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v program edukacijske delavnice z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, in da se mora v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa udeležiti rehabilitacijskega programa, edukacijskih delavnic v obsegu najmanj šestih pedagoških ur ter v istem roku sodišču predložiti dokazila o izpolnitvi naložene obveznosti. Navedenega v naloženih rokih storilec prvostopnemu sodišču ni predložil.
POGODBENO PRAVO - JAVNI RAZPISI - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0081935
ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZMCGZ člen 11.
kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - nadzor nad namensko porabo sredstev - načelo zaupnosti - varstvo osebnih podatkov - vpogled v dokumentacijo - seznam udeležencev mediacije
Toženec s predložitvijo seznama udeležencev na vpogled ne bi prekršil načela zaupnosti. To načelo je namreč zavezovalo tudi tožnico, saj je bila ta kot sofinancer posredni izvajalec programa družinska mediacija in so-mediacija. To pomeni, da je tožnica kot posredni izvajalec programa (z namenom pregleda izvajanja programa) imela pravico in dolžnost vpogledati v dokumentacijo, ki jo je bil glede izvajanja programa dolžan voditi toženec, pri tem pa je tudi njo vezalo načelo zaupnosti.
Zahteva po posredovanju osebnih podatkov udeležencev, ki so se udeležili storitev, ki jih tožnica sofinancira na podlagi javnega razpisa, je legitimna in se takšni podatki ministrstvu lahko posredujejo, vendar le v obsegu, ki je nujen za dokazovanje upravičenosti do javnih sredstev. Upoštevaje neprerekano trditev tožnice, da je ob preverjanju namenskosti porabe sredstev zahtevala le vpogled v seznam udeležencev mediacij in dokumentacije ne bi kopirala oziroma odnesla iz prostorov toženke, niti podatkov ne bi obdelovala, je bil tovrsten vpogled v dokumentacijo, ki je tožnici potreben za ugotovitev namenskosti porabe sredstev, sorazmeren poseg, ki ne posega v upravičen interes posameznikov - udeležencev mediacije.
nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnava
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine med pravdo – možnost dostopa do zemljišča – uporaba zemljišča – neobstoj podlage za ugoditev zahtevku – stanje ob zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč opredeljuje časovne meje pravnomočnosti v pravdnem postopku, kar velja (brez izjeme) tudi za negatorno pravdo. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da toženka po odsvojitvi nepremičnine X (do katere je prišlo tekom postopka na prvi stopnji) nima niti možnosti dostopa do spornega dela zemljišča Y v lasti tožnice niti ga (kar je najbolj pomembno) ne uporablja, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku ni bilo (več).
Upoštevaje predhodno navedeno je pritožbeno zatrjevanje, da je pomembno le dejansko stanje ob vložitvi tožbe, napačno. Dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, morajo obstajati ves čas oziroma vse do zaključka glavne obravnave. Če ob zaključku ne obstajajo več (kot to nesporno velja za predmetni postopek), tudi zahteva po sodnem varstvu ne more biti več utemeljena.
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
skupno premoženje – posebno premoženje – vračanje daril med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem – izvenzakonska skupnost – darilna pogodba – običajna darila
V primeru vlaganja sredstev skupnega premoženja v posebno premoženje katerega od zakoncev ali posebnega premoženja v skupno premoženje, gre za razpolaganje s skupnim (in posebnim) premoženjem - prelivanje premoženjskih kategorij. To razpolaganje ima posledice na premoženjskem področju, ne gre pa za darila. Darilna pogodba je dvostransko obligacijsko razmerje, v katerem eden od udeležencev nastopa samo kot dolžnik, drugi pa kot upnik.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo policista – spremljanje vinjene osebe do intervencijskega vozila – policijsko vklepanje kršitelja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do poškodbe tožnika ni prišlo v času, ko je vinjenega voznika vklepal. Vinjeni voznik je brcnil, ko je že sedel na tleh in je policist poročal, da ne rabi nujne intervencije, ampak normalno. Zato konkretnih okoliščin ni mogoče oceniti za „okoliščine s povečano nevarnostjo“, katera ima za posledico, da je delo policista nevarna dejavnost in ima za posledico objektivno odgovornost tožene stranke.
delitev solastnine – vlaganje – ugovor višjega solastnega deleža – pravnomočna odločitev – sklep o delitvi – izvršljivost sklepa – stanovanjska hiša – način delitve solastnine – vzpostavitev etažne lastnine – podlaga za evidentiranje nepremičnin – elaborat – upravičeni interes – služnost hoje in voženj
Pritožnik je že pred sodiščem prve stopnje zatrjeval svoj višji solastninski delež zaradi njegovih vlaganj in ga je sodišče prve stopnje napotilo s takšnim zahtevkom na pravdo, kjer pa ni uspel. Ker je o tem vprašanju torej že pravnomočno odločeno, ga nasprotni udeleženec ne more več uspešno izpostavljati in zahtevati, da sodišče upošteva njegova vlaganja pri višini njegovega deleža na obravnavanih nepremičninah.
Podlaga za evidentiranje nepremičnin v katastru (vzpostavitev etažne lastnine) je lahko le ustrezni elaborat. Tako mora sklep o delitvi nepremičnin, v kolikor se z njim vzpostavlja etažna lastnina, povzeti obstoječe podatke iz zemljiške knjige in v nadaljevanju še podatke po elaboratu, ki je podlaga za vzpostavitev etažne lastnine. Pri vzpostavitvi etažne lastnine mora biti nedvomno opredeljeno, kaj predstavlja posamezni del etažne lastnine in komu ta del pripada, obenem pa morajo biti enako opredeljeni etažnim lastnikom skupni prostori ali ustanovljena služnostna pravica. Pri tem je upoštevati, da mora biti vsaka enota v etažni lastnini samostojna celota, neodvisna od druge etažne enote. Ta neodvisnost je lahko omejena le z ustanovljeno služnostno pravico, medtem ko so prostori, ki nedvomno služijo vsem oziroma obema etažnima lastnikoma, opredeljeni kot skupno prostori zgradbe. V kolikor so zaradi vzpostavitve etažne lastnine potrebni posegi v nepremičnino, je potrebno te posege v sklepu predvideti in jih vrednostno primerno oceniti ter to vrednost upoštevati pri delitvi nepremičnine.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev - nagrada za postopek
Za priznanje nagrade za postopek ni edino odločilno, ali je pooblaščenec vložil tožbo ali kakšno drugo vlogo, kot zmotno meni pritožba, ampak da se je postopek že začel ter je tožnica v njem imela pooblaščenca. Pravica do nagrade za postopek po tar. št. 3100 nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, nagrada za postopek pa nastane tudi za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Sodišče prve stopnje je zato tožnici poleg nagrade za narok in pavšalnih stroškov utemeljeno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100, čeprav je tožnica sama vložila tožbo.
Zahtevki, ki jih uveljavlja naročnik v razmerju do podjemnika zaradi kršitve njegove obveznosti, katere vzrok je kršitev podizvajalčeve obveznosti (zamuda pri neizpolnitvi, neizpolnitev ali izpolnitev z napakami), imajo v razmerju med podjemnikom in izvajalcem značilnost oziroma pravno naravo navadne škode. Z njenim plačilom se zmanjša podjemnikovo premoženje zaradi podizvajalčeve kršitve (medsebojne) pogodbe. Gre za negativno posledico, ki je ob sklenitvi podjemne pogodbe med podjetnikom in njegovim sodelavcem – podizvajalcem – predvidljiva (1. odstavek 243. člena OZ). Zato ima podjemnik od njega na podlagi tega pravnega določila pravico zahtevati, da mu plačani znesek povrne kot odškodnino oziroma povračilo svoje navadne škode.
odprava rente – pomembneje spremenjene okoliščine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – časovne meje pravnomočnosti – okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave prejšnjem postopku
Podlaga za spremembo rente so pomembneje spremenjene okoliščine, ki jih je imelo „pred očmi“ sodišče ob izdaji prejšnje odločbe. Besedilo je treba razlagati v povezavi z naukom o časovnih mejah pravnomočnosti, po katerem pravnomočnost zajema stanje kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Šteti je zato potrebno, da je imelo sodišče „pred očmi“ tudi dejstva, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala in dokazovala, ali pa jih je, pa jih ni uspela dokazati. Pomembno je le, da se ta dejstva nanašajo na časovno obdobje pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Morebitne pomanjkljivosti pravnomočno zaključenega postopka v tem pogledu ni mogoče sanirati z uporabo 175. člena OZ. Okoliščine, ki lahko pomenijo podlago za uporabo tega določila so zato lahko le tiste, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
zavrženje prijave - prepozna prijava - terjatev, pridobljena po začetku stečajnega postopka
Zatrjevane terjatve in pravice upnika ne morejo biti predmet preizkusa, ne sicer iz razloga, ker naj bi bila prijava vložena prepozno, pač pa zato, ker sploh ne gre za terjatev ali pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, niti za nobenega od primerov, v katerih zakon določa, da se terjatev, ki nastane po dnevu začetka stečajnega postopka, prijavi in preizkusi v stečajnem postopku.