ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/7, 64, 73, 80, 80/1. ZIZ-J člen 6.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški upnika - odgovor na ugovor tretjega - novela ZIZ-J
Določba 80. člena ZIZ o omejitvi izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku se nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tudi tretjemu.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/2. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67.
invalidska pokojnina - sporazum s Srbijo - invalid III. kategorije - invalidnost I. kategorije
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v smislu 61. člena ZPIZ-1. Pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku tudi ni bila ugotovljena poklicna invalidnost, temveč zmanjšanje delovne zmožnosti, kar pomeni, da gre v tem primeru za III. in ne I. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije invalidnosti pa tožnik glede na dopolnjeno starost ne izpolnjuje zahtevanega pogoja 63 let starosti za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083610
ZZZDR člen 51, 51/1, 59. ZPP člen 104, 104/2, 185, 185/2, 286b.
skupno premoženje – imetništvo stanovanjske pravice – delež na skupnem premoženju – prepozne navedbe – sprememba tožbe
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po Stanovanjskem zakonu ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja, ki je določen v drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
ZFPPIPP člen 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/4.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice – rok za soglasje
V obravnavanem primeru je bil dan, ko je upravitelj prejel obvestilo v skladu s 4. odstavkom 265. člena ZFPPIPP, poznejši od dneva pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Tudi če je upravitelj zvedel za dvostransko neizpolnjeno pogodbo še v času postopka prisilne poravnave, v konkretnem primeru rok iz 2. odstavka 267. člena ZFPPIPP ni začel teči z dnem pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka pač pa z dnem, ko je upravitelj prejel od upnika obvestilo iz 4. odstavka 265. člena ZFPPIPP.
V sodni praksi se je pri ugotavljanju vzročne zveze pri odškodninskih primerih ustalil dokazni standard pretežne verjetnosti. Sodišče ga je pravilno upoštevalo in presodilo, da glede na dejanske ugotovitve opuščeni by-pass na RCA pri prvi operaciji ni pravno relevantni vzrok za tožnikovo ponovno operacijo na levem koronarnem sistemu.
Dokazna ocena in presoja o pravno relevantnih okoliščinah, ki jih ugotavlja z izvedenskim mnenjem (konkretno o vzročni zvezi), je prepuščena sodišču.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – postavitev odvetnika pridržani osebi – psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku – prisilen ukrep – ukrep prisilnega zdravljenja – pogoji za izdajo – blodnje – odklanjanje zdravljenja – odsotnost pripomb na zapisnik
Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
meritev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve
Prvostopno sodišče je zato svojo odločitev o odgovornosti obdolženca utemeljeno oprlo na izpovedbi navedenih prič policistov kot pooblaščenih uradnih oseb, za katera v obravnavani zadevi tudi niso razvidne kakršnekoli okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njuno pričanje oziroma v ugotovitve, kot izhajajo iz zapisnika o izvajanju meritev hitrosti, kar vse izkazuje, da je postopek potekal v skladu s pritožbeno poudarjenim 15. členom Pravilnika. Ta določa, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen, kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izvedeni prvostopni dokazni postopek izkazuje, da je rezultat izmerjene hitrosti takoj po meritvi bil neposredno prikazan obdolžencu, kot vozniku kontroliranega vozila, pritožbeno sodišče pritožbene navedbe pritožnika, ki izražajo dvom v izvedeno meritev, zavrača kot neutemeljene.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076241
URS člen 54, 54/1. KOP 9, 9/3. ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
pravica do stikov – odvzem pravice do stikov – ugovor zoper začasno odredbo – omejitev pravice do stikov
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče presoditi, zakaj je treba izključiti vsak osebni stik očeta z otrokoma niti zakaj ni mogoč kakšen drug način komunikacije med njimi. Izpodbijana sodba se tako izkaže za pomanjkljivo, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem odvzeti, ne pa morda le omejeni.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – vrednost podedovanega premoženja
Vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 60/2-4, 298, 303, 359. ZPRPGDT člen 14a.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prijava prednostne terjatve - napotitev na pravdo
Če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno, mora prijava terjatev vsebovati tudi zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna. Tako postavljen zahtevek pa se ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve ter ločitvene in izločitve pravice.
Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je le materialnopravno vprašanje, ki ga sodišče presoja v stečajnem, in ne v drugem postopku.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076263
ZJN-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 71. OZ člen 125, 1035, 1036, 1037.
gradbena pogodba - glavni izvajalec - zahtevek podizvajalca do naročnika - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - izjema od načela inter partes - nakazilo - nakazanec - prejemnik nakazila - asignacija - asignant - asignat - asignatar
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališčem, ki temeljijo na teoretičnem izhodišču, da dvoje pooblastitev, ki ju izjavi nakazovalec, sami zase ne moreta ustvarjati obveznosti med nakazancem (toženko) in prejemnikom nakazila (tožnica).
Z asignacijo asignant/nakazovalec (V., d.d.) pooblasti asignata/nakazanca (toženko), da tretjemu asignatarju/prejemniku nakazila (tožnici) plača, asignatarja pa, da plačilo sprejme (1035. člen OZ). Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati izpolnitev od nakazanca, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1. odstavek 1037. člena OZ). S sprejemom nakazila, ki je abstrakten pravni posel, nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, zato mora biti razlaga, ali je nakazanec nakazilo sprejel, stroga in restriktivna. Ker gre hkrati za izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), določbe 3. odstavka 23. člena gradbene pogodbe (toženka ni bila stranka te pogodbe) ni mogoče razumeti drugače, kot da gre (le) za pooblastilo V., d.d. v smislu 1035. člena OZ, ki pa toženke v razmerju do tožnice ne zavezuje. Pritožbeno sodišče torej meni, da toženka ni sprejela nakazila že s samim podpisom gradbene pogodbe z V., d.d. in je v določbi 3. odstavka 23. člena dopuščena le možnost izvedbe neposrednih plačil podizvajalcem (tožnici).
Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati restriktivno, vendar v okviru izkazanih okoliščin, v katerih je obstajala nevarnost, ki opredeljujejo, ali je bil časovni razkorak med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči dopusten in hkrati nujen ob izkazani neposredni nevarnosti. Izkazani morajo biti vsi elementi iz 31. člena SPZ, ki jih je treba ugotoviti in oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, saj se je treba izogniti pretiranim pravnim absurdom, saj vicioznemu posestniku ni mogoče v vseh pogledih dati tako kvalitetno posestno varstvo kot poštenemu posestniku stvari, posebej ob upoštevanju narave navedenega instituta, ki je zgolj začasne narave, da se uredijo posestna stanja. V tem okviru je treba upoštevati tudi splošno pravno načelo, da nobena stranka ne sme zlorabljati pravic za nedopustna ravnanja.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost I. kategorije
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti. Stanje, ki je narekovalo razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, je bilo podano že v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Pritožbeno sodišče namreč nima nobene podlage, da bi dvomilo v strokovno pravilno ugotovitev sodnega izvedenca, od kdaj dalje je tožnica zaradi zdravstvenih težav nezmožna za pridobitno delo.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
odprava rente – pomembneje spremenjene okoliščine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – časovne meje pravnomočnosti – okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave prejšnjem postopku
Podlaga za spremembo rente so pomembneje spremenjene okoliščine, ki jih je imelo „pred očmi“ sodišče ob izdaji prejšnje odločbe. Besedilo je treba razlagati v povezavi z naukom o časovnih mejah pravnomočnosti, po katerem pravnomočnost zajema stanje kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Šteti je zato potrebno, da je imelo sodišče „pred očmi“ tudi dejstva, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala in dokazovala, ali pa jih je, pa jih ni uspela dokazati. Pomembno je le, da se ta dejstva nanašajo na časovno obdobje pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Morebitne pomanjkljivosti pravnomočno zaključenega postopka v tem pogledu ni mogoče sanirati z uporabo 175. člena OZ. Okoliščine, ki lahko pomenijo podlago za uporabo tega določila so zato lahko le tiste, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Zahtevki, ki jih uveljavlja naročnik v razmerju do podjemnika zaradi kršitve njegove obveznosti, katere vzrok je kršitev podizvajalčeve obveznosti (zamuda pri neizpolnitvi, neizpolnitev ali izpolnitev z napakami), imajo v razmerju med podjemnikom in izvajalcem značilnost oziroma pravno naravo navadne škode. Z njenim plačilom se zmanjša podjemnikovo premoženje zaradi podizvajalčeve kršitve (medsebojne) pogodbe. Gre za negativno posledico, ki je ob sklenitvi podjemne pogodbe med podjetnikom in njegovim sodelavcem – podizvajalcem – predvidljiva (1. odstavek 243. člena OZ). Zato ima podjemnik od njega na podlagi tega pravnega določila pravico zahtevati, da mu plačani znesek povrne kot odškodnino oziroma povračilo svoje navadne škode.
Dogovor, ki ureja izhodišča glede delitve povečanega obsega dela, ne predstavlja kolektivne pogodbe. Tega dogovora namreč niso sklenile stranke, ki bi ga morale, da bi ga lahko kvalificirali kot kolektivno pogodbo, poleg tega tudi ni bil objavljen v Uradnem listu. Dogovor so sklenili generalni direktor in drugi nasprotni udeleženec (sindikat). Zato je sodišče prve stopnje predlog v tem delu pravilno zavrglo.
Predlagatelj nima pravne koristi od vložitve tožbe (181. člen ZPP) oziroma, ne more biti predlagatelj, ker ni zainteresirana oseba, ki bi lahko imela pravno korist od ugotovitve ničnosti. Po določbi 92. člena OZ lahko uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana oseba, zainteresirana oseba pa je lahko le tisti, ki izkaže pravni interes. Predlagatelj bi bil v tem individualnem delovnem sporu lahko predlagatelj, glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZDSS-1 (uveljavljanje skupinskega interesa), ob predpostavki, da bi izkazal pravni interes. Predlagatelj takega pravnega interesa ni izkazal, saj bi lahko, glede na to, da je tudi sam reprezentativni sindikat, zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala ne le za njegove člane, ampak za vse delavce pri nasprotni udeleženki (glede na njegovo reprezentativnost). Zato je tožba na ugotovitev ničnosti sporazuma in dogovora glede povečanega obsega dela pravilno zavržena.