Ker tožnik ni izrecno in določno podal izjave o delnem umiku tožbe za plačilo rente za določeno obdobje, ampak je šlo le za napako v zapisu modificiranega tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi, je sodišče prve stopnje nepravilno ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se denarna renta, dogovorjena v sodni poravnavi, lahko poviša samo za naprej oziroma od vložitve tožbe dalje. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za plačilo razlike v renti za nazaj.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo vložila po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 343. člena ZPP).
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo predhodno odredbo, ki je postala pravnomočna 18.3.2014. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člen ZIZ. Ta razveljavitev na že pravnomočen sklep o predhodni odredbi ne učinkuje.
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.
265. člen ZIZ ureja situacijo, ko upnik izvršbe ne predlaga. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je pred trenutkom vložitve predloga za ustavitev postopka zavarovanja upnik izvršbo nesporno že predlagal, zato določbe 265. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.
Določba 265. člena ZIZ v bistvu pomeni, da je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj na predlog dolžnika možna le v času od petnajstega dne po izpolnitvi pogojev za izvršbo do trenutka, ko upnik predlaga izvršbo (če je ni predlagal že pred iztekom roka 15 dni).
nenadomestno dejanje - izvršba po uradni dolžnosti - sklep o izrečeni denarni kazni
Dolžnik obveznosti, ki mu je bila naložena, t. j. izdelava obračuna plač in regresa, plačilo davkov in prispevkov ter predložitev obračunov in potrdil o plačilu sodišču, ni izpolnil, zato je sodišče dolžniku utemeljeno naložilo, da mora plačati denarno kazen, sicer jo bo prisilno izterjalo po uradni dolžnosti in utemeljeno izreklo novo denarno kazen,
saj dolžnik naloženega dejanja ni niti izpolnil v celoti niti ga ni izpolnil pravočasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006284
ZKP člen 137. KZ-1B 324.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem – odvzem vozila, ki je last druge osebe
Vozilo, ki je bilo odvzeto, ni registrirano in le obdolženi trdi, da je vozilo pripadalo nekemu P. iz vasi K.. Pritožbene navedbe, da lastnik vozila o postopku ni bil obveščen, so zato neutemeljene, poleg tega pa je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za odvzem vozila v določbi šestega odstavka 324. člena KZ-1, po kateri se vzame tudi motorno vozilo, ki je last druge osebe, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, da nima pravice voziti.
zavrženje tožbe - upravni postopek - fikcija vročitve - poslovno nesposobna oseba - duševna bolezen - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073505
ZASP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 75, 75/1. OZ člen 82, 190, 190/1, 191.
razlaga pogodb - razlaga spornih določil - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - vednost o neobstoju dolga - neopravičljiva zmota - varovana dela - lastnost avtorskega dela - individualna stvaritev - predelava avtorskega dela - pomanjkanje individualnosti
Pravno varstvo uživa sicer tudi predelava, ki pa mora sama biti individualna avtorska stvaritev (1. odstavek 7. člena ZASP). Sama okoliščina, da so bila dana navodila, je sicer ustvarjalni prostor tožeče stranke omejil. Vendar pa je to za uporabo 1. odstavka 7. člena ZASP brez vsakega pomena; pravno varstvo uživa zgolj individualna stvaritev. Ali je bil zaradi navodil nastanek takšne stvaritve otežen, nima nobenega pomena. Pomemben je zgolj izid in ne pot do tega izida.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je tožnica že pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi dejansko opravljala enako delo kot po sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je bil odpovedni razlog neutemeljen oz. navidezen. Reorganizacija je bila pri toženi stranki dejansko izvedena s spremembo sistemizacije, s katero je bilo ukinjeno tudi delovno mesto specialist, za katero je imela tožnica sklenjeno staro pogodbo o zaposlitvi, zato ne gre za navidezen odpovedni razlog, saj je z reorganizacijo prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz stare pogodbe o zaposlitvi.
Izbira delavca, ki mu bo ponudil novo zaposlitev, je v pristojnosti delodajalca, ki je glede ustreznosti zaposlitve omejen le z določbami 90. člena ZDR, pri čemer za presojo ustreznosti znižanje osnovne plače na ponujenem delovnem mestu ni odločilnega pomena. Ponujena zaposlitev ni neustrezna, četudi se delavcu osnovna plača bistveno zniža.
Določba prvega odstavka 71. člena SZ-1, na katero se toženka v pritožbi ponovno sklicuje, ni kogentne narave, tako da se upravniki večstanovanjskih stavb in tretje osebe (npr. dobavitelji) v zvezi z dospelostjo terjatev tretjih oseb lahko dogovorijo drugače. Citirana zakonska določba upravniku večstanovanjske stavbe res omogoča, da lahko odkloni plačilo tretjim, če mu lastniki ne plačajo, vendar pa se lahko upravnik tej „pravni dobroti“ tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, kot to velja za Dogovora o medsebojnem poslovanju, samostojno zaveže izpolniti obveznost, ki jo sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj. Seveda pa ima upravnik pravico, da plačane zneske izterja od lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSL I Cpg 1167/2010 z dne 4. 4. 2011). Odločba I Cpg 305/2010 z dne 15. 6. 2010, na katero se sklicuje pritožba, pa v danem primeru ni uporabljiva, saj se ne nanaša na situacijo, ko bi se upravnik (s pogodbo) samostojno zavezal izpolniti tretjemu tisto, kar sicer slednjemu dolgujejo lastniki stanovanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022449
Uredba Bruselj I člen 5, 5/1a, 22, 22/2. ZFPPIPP člen 422. ZDSS-1 člen 5, 5/1b.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – posebna pristojnost – Uredba Bruselj I
Tožnik s tožbo zahteva plačilo razlike iz naslova premalo izplačanih plač od oktobra 2007 do aprila 2010, plačilo regresa (razlike) za letni dopust od leta 2008 do 2011, plačilo božičnice od 2007 do 2011, plačo od maja 2010 do izbrisa delodajalca, družbe D.E. d.o.o. iz sodnega registra, plačilo karenčne odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi in plačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prenehanje delodajalca - izbris družbe iz sodnega registra). Zahtevki temeljijo na Delovni pogodbi za poslovodjo, sklenjeni med tožnikom in družbo D.E. d.o.o., z dne 1. 12. 2006, katere družbenika sta bila tožnik (10%) in toženka (90%). Po vsebini gre za pogodbo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (tožnik je bil imenovan za poslovodjo), z vsemi pravicami in obveznostmi iz tako sklenjenega delovnega razmerja, v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pa je v skladu s 1/a točko 5. člena Uredbe Bruselj I oseba s stalnim prebivališčem (sedežem) v državi članici lahko tožena v drugi državi članici pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Da je kraj izpolnitve obveznosti v R Sloveniji (Murska Sobota), pa sta se pogodbeni stranki izrecno dogovorili (člen 16 Delovne pogodbe za poslovodjo).
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
napake – skrite napake – notifikacijska dolžnost – dogovorjena cena – dodatna dela – poslovna odškodninska odgovornost
Tožena stranka, ki je preko drugega izvajalca odpravila napake, lahko plačilo tretjemu od tožeče stranke, uveljavlja le v okviru poslovne odškodninske odgovornosti tožeče stranke, ne pa z znižanjem plačila kot jamčevalnega zahtevka. Znižanje plačila je drug način uveljavljanja upravičenja naročnika pri napakah izvršenega posla. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
zakupna (najemna) pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe
Z zakupnim razmerjem sta prostovoljno nadaljevali, v takšnem primeru pa pride v skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ do sklenitve nove zakupne pogodbe pod enakimi pogoji za nedoločen čas. Iz Obligacijskega zakonika s komentarjem (posebni del), M Juhart, 3. knjiga, stran 714, izhaja, da prvi odstavek 615. člena OZ določa posebno domnevo, da obstaja soglasje volj za sklenitev zakupne pogodbe, na kar je mogoče sklepati iz ravnanja obeh strank pogodbe, ki je pred tem prenehala (na eni strani uporaba stvari - na drugi strani pa dopuščanje njene uporabe).
plačilo plače - stroški prevoza na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov za prehrano ter regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006285
ZKP člen 285c, 371, 371/11.
priznanje krivde – pogoji za sprejem priznanja krivde
Glede na navedeno v obravnavni zadevi ni bilo pogojev za sprejem sklepa, da se sprejme obdolženčevo priznanje krivde, kot je to storilo sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo. Tak sklep je protispisen, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ugovor zoper obtožnico – žaljiva obdolžitev – razžalitev – objektivna žaljivost – varstvo svobode izražanja – dopusten poseg v čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-226/95 z dne 8.7.1999, vendar po oceni pritožbenega sodišča, razlaga inkriminiranega članka in fotografij, oziroma ocena le teh v smislu, ali prestavlja očitano dejanje kaznivo dejanje žaljive obdolžitve oziroma razžalitve ni pravilna zato, ker spregleda, da oškodovanec ni bil politik in opravljanje hišne preiskave ni politično delovanje, ko bi zaradi varstva svobode izražanja potrebno šteti poseg v čast in dobro ime za dopusten. Hišna preiskava je namreč sodno preiskovalno dejanje, ki se opravi na podlagi odredbe sodišča, oprava hišne preiskave je prvenstveno v pristojnosti preiskovalnega sodnika, ta pa lahko izvršitev odredbe o hišni preiskavi prepusti policiji (tretji odstavek 172. člena ZKP). Hišna preiskava brez odredbe sodišča je izjema in za to so podani strogi pogoji v 218. členu ZKP. Če je preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča sodišče tudi ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze (219. člen ZKP).
presoja ugovora zoper sklep o izvršbi – vpliv ugoditve ugovoru v pravdnem postopku
Izvršilno sodišče sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavi vedno, kadar dolžnik zoper njega vloži obrazložen ugovor. Sodišče presoja zgolj obrazloženost ugovora – torej, ali je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predlagal dokaze. V primeru, da je temu tako, nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oziroma se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Če temu ni tako, pa sodišče ugovor zavrne ali zavrže. Utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov, se v tej fazi postopka še ni presojalo. To je prvič storilo šele okrožno sodišče v izpodbijani sodbi.