ZDR-1 člen 18, 18/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. ZJU člen 33. ZPol člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je dne 24. 4. 2013 izvedela za tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bila seznanjena z vloženo zahtevo za preiskavo. Odpoved, ki je bila tožnici podana dne 12. 9. 2013, je prepozna, ker je bil prekoračen subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081422
ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2-12. ZASP člen 146, 159, 159/4.
res iudicata – objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanska podlaga – ekvivalenčna teorija – zapadlost terjatve – konec glavne obravnave – dolžnost mesečnega poročanja – stroški terenskega preverjanja
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita 1) subjektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se odraža v istovetnosti pravdnih strank, in 2) objektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se v skladu s prevladujočo ekvivalenčno teorijo preverja z dveh vidikov: tožbenega predloga in dejanske podlage tožbenega petita.
plačilo plače - stroški prevoza na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov za prehrano ter regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.
zakupna (najemna) pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe
Z zakupnim razmerjem sta prostovoljno nadaljevali, v takšnem primeru pa pride v skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ do sklenitve nove zakupne pogodbe pod enakimi pogoji za nedoločen čas. Iz Obligacijskega zakonika s komentarjem (posebni del), M Juhart, 3. knjiga, stran 714, izhaja, da prvi odstavek 615. člena OZ določa posebno domnevo, da obstaja soglasje volj za sklenitev zakupne pogodbe, na kar je mogoče sklepati iz ravnanja obeh strank pogodbe, ki je pred tem prenehala (na eni strani uporaba stvari - na drugi strani pa dopuščanje njene uporabe).
V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo predhodno odredbo, ki je postala pravnomočna 18.3.2014. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člen ZIZ. Ta razveljavitev na že pravnomočen sklep o predhodni odredbi ne učinkuje.
vojak - plača - dodatki - plačilo za dejansko opravljeno delo
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena ZDR (obveznost plačila), ki se skladno s 5. členom ZJU in 88. členom ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo po drugi formacijski dolžnosti, zato mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za sodelavca, ki ga je tožnik nadomeščal.
neizbira kandidata - taksna obveznost - plačilo takse za pritožbo
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Na podlagi 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo z vložitvijo pritožbe. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo sodno takso glede na podredni tožbeni zahtevek (ta plačilo odškodnine). Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek, ki ni premoženjske narave in šele podredno za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo napačno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je plačilni nalog razveljavilo.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ne glede na to, da tožena stranka tožniku pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na naslov stalnega bivališča ni vročala nobenih pisanj in da tožnik dejansko na tem naslovu ni živel, je tožena stranka ravnala zakonito, ko mu je odpoved vročala na naslov, naveden v pogodbi o zaposlitvi, saj ji tožnik drugega naslova ni sporočil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik tožbe na sodišče ni vložil pravočasno, ker jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in jo je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP kot prepozno utemeljeno zavrglo.
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine nasprotujočih si dokazov. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev mora nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno.
odvzem zaseženih predmetov – obstoj razlogov za odvzem – odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Sodišče je odločilo, da se predmeti vzamejo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po navedeni določbi se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi iz splošne varnosti ali razlogi morale. Obdolženka obstoja razlogov za odvzem ne izpodbija, čigavi so predmeti, ki jih je treba po zakonu odvzeti, pa v tem primeru ni pomembno.
Določba prvega odstavka 71. člena SZ-1, na katero se toženka v pritožbi ponovno sklicuje, ni kogentne narave, tako da se upravniki večstanovanjskih stavb in tretje osebe (npr. dobavitelji) v zvezi z dospelostjo terjatev tretjih oseb lahko dogovorijo drugače. Citirana zakonska določba upravniku večstanovanjske stavbe res omogoča, da lahko odkloni plačilo tretjim, če mu lastniki ne plačajo, vendar pa se lahko upravnik tej „pravni dobroti“ tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, kot to velja za Dogovora o medsebojnem poslovanju, samostojno zaveže izpolniti obveznost, ki jo sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj. Seveda pa ima upravnik pravico, da plačane zneske izterja od lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSL I Cpg 1167/2010 z dne 4. 4. 2011). Odločba I Cpg 305/2010 z dne 15. 6. 2010, na katero se sklicuje pritožba, pa v danem primeru ni uporabljiva, saj se ne nanaša na situacijo, ko bi se upravnik (s pogodbo) samostojno zavezal izpolniti tretjemu tisto, kar sicer slednjemu dolgujejo lastniki stanovanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073505
ZASP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 75, 75/1. OZ člen 82, 190, 190/1, 191.
razlaga pogodb - razlaga spornih določil - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - vednost o neobstoju dolga - neopravičljiva zmota - varovana dela - lastnost avtorskega dela - individualna stvaritev - predelava avtorskega dela - pomanjkanje individualnosti
Pravno varstvo uživa sicer tudi predelava, ki pa mora sama biti individualna avtorska stvaritev (1. odstavek 7. člena ZASP). Sama okoliščina, da so bila dana navodila, je sicer ustvarjalni prostor tožeče stranke omejil. Vendar pa je to za uporabo 1. odstavka 7. člena ZASP brez vsakega pomena; pravno varstvo uživa zgolj individualna stvaritev. Ali je bil zaradi navodil nastanek takšne stvaritve otežen, nima nobenega pomena. Pomemben je zgolj izid in ne pot do tega izida.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075802
ZIZ člen 24, 24/4, 34, 34/3, 44. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 416, 416/5, 350, 351, 351/3. ZD člen 142. ZPP člen 2, 2/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino – smrt dolžnika – stečaj zapuščine – nedopustnost izvršbe v primeru stečaja zapuščine – odgovornost za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – uporaba določb lex specialis
Če je dolžnik v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v 1. odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča, zato v primeru, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe.
V primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ta določba se nanaša na primere, ko stečajni upravitelj od dedičev zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek v dobro stečajne mase. Vprimerih, ko pa upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve te določbe ne pridejo v poštev, temveč bo upnik glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj uspel z zahtevkom zoper dediče pokojnega dolžnika.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nadurno delo - izjemoma povečan obseg dela - pisna odredba - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno. Tožnik je svoje delo opravljal preko polnega delovnega časa, bodisi v pisarni, na terenu ali na službenih potovanjih, pri tem pa je bil razlog za delo preko polnega delovnega časa velik obseg dela in prekratki roki za izvedbo posameznega projekta.
Delodajalec je dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti. Tožnik 21 dni neizrabljenega dopusta za leto 2010 ni mogel izkoristiti zaradi obsega dela, za leto 2011 pa ni mogel izrabiti 3 dni dopusta zaradi dejstva, ker mu je delovno razmerje prenehalo, preden je lahko izrabil dopust, tožena stranka pa je njegovo prošnjo za izrabo dopusta zavrnila. Ker je do neizrabe dopusta prišlo zaradi okoliščin na strani tožene stranke, je ta dolžna tožniku plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6. ZFPPIPP člen 103, 296.
nadomestilo za preizkus terjatev – število prijavljenih terjatev – nagrada upravitelja
Zgolj zato, ker se upnik v svoji prijavi terjatev sklicuje na pet različnih pogodb, še ni mogoče sklepati, da gre za prijavo petih terjatev.
premoženjsko stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga taksno oprostitev, torej tožeče stranke, ne pa njenih otrok.
vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - aktivno nasprotovanje zahtevku - procesna neaktivnost tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe - izdaja zamudne sodbe
V obravnavanem primeru je z vložitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem je slednja zahtevku tožeče stranke nasprotovala z zanikanjem upniško dolžniškega razmerja med strankama, tožena stranka jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku. Pravočasna in pravilno izražena procesna aktivnost tožene stranke je pripeljala do vzpostavitve kontradiktornosti postopka. Tako vzpostavljena kontradiktornost omogoča sodišču prve stopnje procesno ravnanje v smislu določb 277. člena ZPP, zato procesne neaktivnosti tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe tožeče stranke ne bi smelo presojati v luči določb 318. člena ZPP.