gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Graditelj je lahko v dobri veri samo, če ne ve, da gradi na tujem svetu. Kako hitro pa se tožeča stranka sklicuje na nek dogovor ali soglasje za gradnjo na tujem svetu, ne gre za originarno pridobitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073505
ZASP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 75, 75/1. OZ člen 82, 190, 190/1, 191.
razlaga pogodb - razlaga spornih določil - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - vednost o neobstoju dolga - neopravičljiva zmota - varovana dela - lastnost avtorskega dela - individualna stvaritev - predelava avtorskega dela - pomanjkanje individualnosti
Pravno varstvo uživa sicer tudi predelava, ki pa mora sama biti individualna avtorska stvaritev (1. odstavek 7. člena ZASP). Sama okoliščina, da so bila dana navodila, je sicer ustvarjalni prostor tožeče stranke omejil. Vendar pa je to za uporabo 1. odstavka 7. člena ZASP brez vsakega pomena; pravno varstvo uživa zgolj individualna stvaritev. Ali je bil zaradi navodil nastanek takšne stvaritve otežen, nima nobenega pomena. Pomemben je zgolj izid in ne pot do tega izida.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
plačilo plače - stroški prevoza na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov za prehrano ter regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ugovor zoper obtožnico – žaljiva obdolžitev – razžalitev – objektivna žaljivost – varstvo svobode izražanja – dopusten poseg v čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-226/95 z dne 8.7.1999, vendar po oceni pritožbenega sodišča, razlaga inkriminiranega članka in fotografij, oziroma ocena le teh v smislu, ali prestavlja očitano dejanje kaznivo dejanje žaljive obdolžitve oziroma razžalitve ni pravilna zato, ker spregleda, da oškodovanec ni bil politik in opravljanje hišne preiskave ni politično delovanje, ko bi zaradi varstva svobode izražanja potrebno šteti poseg v čast in dobro ime za dopusten. Hišna preiskava je namreč sodno preiskovalno dejanje, ki se opravi na podlagi odredbe sodišča, oprava hišne preiskave je prvenstveno v pristojnosti preiskovalnega sodnika, ta pa lahko izvršitev odredbe o hišni preiskavi prepusti policiji (tretji odstavek 172. člena ZKP). Hišna preiskava brez odredbe sodišča je izjema in za to so podani strogi pogoji v 218. členu ZKP. Če je preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča sodišče tudi ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze (219. člen ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006285
ZKP člen 285c, 371, 371/11.
priznanje krivde – pogoji za sprejem priznanja krivde
Glede na navedeno v obravnavni zadevi ni bilo pogojev za sprejem sklepa, da se sprejme obdolženčevo priznanje krivde, kot je to storilo sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo. Tak sklep je protispisen, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.
zavrženje tožbe - upravni postopek - fikcija vročitve - poslovno nesposobna oseba - duševna bolezen - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnike
Pritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
napake – skrite napake – notifikacijska dolžnost – dogovorjena cena – dodatna dela – poslovna odškodninska odgovornost
Tožena stranka, ki je preko drugega izvajalca odpravila napake, lahko plačilo tretjemu od tožeče stranke, uveljavlja le v okviru poslovne odškodninske odgovornosti tožeče stranke, ne pa z znižanjem plačila kot jamčevalnega zahtevka. Znižanje plačila je drug način uveljavljanja upravičenja naročnika pri napakah izvršenega posla. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078371
ZPP člen 145, 145/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-d .
odškodnina - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - nelojalna uporaba blagovne znamke - uporaba domene kot znamke - uporaba znamke na poslovni dokumentaciji - licenčna pogodba - odstop
Za uporabo domene kot znamke gre tudi v primeru, če se na spletni strani, ki je dostopna pod imenom domene, ponuja in razstavlja blago istega razreda, kot je tisti, za katere je imetnik registriral znamko.
ZDR-1 člen 18, 18/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. ZJU člen 33. ZPol člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je dne 24. 4. 2013 izvedela za tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bila seznanjena z vloženo zahtevo za preiskavo. Odpoved, ki je bila tožnici podana dne 12. 9. 2013, je prepozna, ker je bil prekoračen subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ne glede na to, da tožena stranka tožniku pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na naslov stalnega bivališča ni vročala nobenih pisanj in da tožnik dejansko na tem naslovu ni živel, je tožena stranka ravnala zakonito, ko mu je odpoved vročala na naslov, naveden v pogodbi o zaposlitvi, saj ji tožnik drugega naslova ni sporočil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik tožbe na sodišče ni vložil pravočasno, ker jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in jo je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP kot prepozno utemeljeno zavrglo.
neizbira kandidata - taksna obveznost - plačilo takse za pritožbo
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Na podlagi 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo z vložitvijo pritožbe. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo sodno takso glede na podredni tožbeni zahtevek (ta plačilo odškodnine). Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek, ki ni premoženjske narave in šele podredno za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo napačno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je plačilni nalog razveljavilo.
premoženjsko stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga taksno oprostitev, torej tožeče stranke, ne pa njenih otrok.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6. ZFPPIPP člen 103, 296.
nadomestilo za preizkus terjatev – število prijavljenih terjatev – nagrada upravitelja
Zgolj zato, ker se upnik v svoji prijavi terjatev sklicuje na pet različnih pogodb, še ni mogoče sklepati, da gre za prijavo petih terjatev.
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006177
ZKP člen 492, 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – podaljšanje varnostnega ukrepa
Že ob izreku varnostnega ukrepa storilcu je bilo določeno, koliko sme najdalj obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati (dve leti, kolikor določa tretji odstavek 70.b člena KZ-1), glede na isto zakonsko določbo pa mora sodišče vsakih šest mesecev vsakokrat znova odločiti o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Zato po presoji pritožbenega sodišča navajanje trajanja stranske sankcije ob vsakokratnem preizkusu ni potrebno, razen kolikor bi ocenilo, da je treba ukrep podaljšati za krajši čas od šestih mesecev.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nadurno delo - izjemoma povečan obseg dela - pisna odredba - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno. Tožnik je svoje delo opravljal preko polnega delovnega časa, bodisi v pisarni, na terenu ali na službenih potovanjih, pri tem pa je bil razlog za delo preko polnega delovnega časa velik obseg dela in prekratki roki za izvedbo posameznega projekta.
Delodajalec je dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti. Tožnik 21 dni neizrabljenega dopusta za leto 2010 ni mogel izkoristiti zaradi obsega dela, za leto 2011 pa ni mogel izrabiti 3 dni dopusta zaradi dejstva, ker mu je delovno razmerje prenehalo, preden je lahko izrabil dopust, tožena stranka pa je njegovo prošnjo za izrabo dopusta zavrnila. Ker je do neizrabe dopusta prišlo zaradi okoliščin na strani tožene stranke, je ta dolžna tožniku plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.