IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075802
ZIZ člen 24, 24/4, 34, 34/3, 44. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 416, 416/5, 350, 351, 351/3. ZD člen 142. ZPP člen 2, 2/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino – smrt dolžnika – stečaj zapuščine – nedopustnost izvršbe v primeru stečaja zapuščine – odgovornost za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – uporaba določb lex specialis
Če je dolžnik v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v 1. odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča, zato v primeru, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe.
V primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ta določba se nanaša na primere, ko stečajni upravitelj od dedičev zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek v dobro stečajne mase. Vprimerih, ko pa upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve te določbe ne pridejo v poštev, temveč bo upnik glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj uspel z zahtevkom zoper dediče pokojnega dolžnika.
zakupna (najemna) pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe
Z zakupnim razmerjem sta prostovoljno nadaljevali, v takšnem primeru pa pride v skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ do sklenitve nove zakupne pogodbe pod enakimi pogoji za nedoločen čas. Iz Obligacijskega zakonika s komentarjem (posebni del), M Juhart, 3. knjiga, stran 714, izhaja, da prvi odstavek 615. člena OZ določa posebno domnevo, da obstaja soglasje volj za sklenitev zakupne pogodbe, na kar je mogoče sklepati iz ravnanja obeh strank pogodbe, ki je pred tem prenehala (na eni strani uporaba stvari - na drugi strani pa dopuščanje njene uporabe).
vojak - plača - dodatki - plačilo za dejansko opravljeno delo
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena ZDR (obveznost plačila), ki se skladno s 5. členom ZJU in 88. členom ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo po drugi formacijski dolžnosti, zato mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za sodelavca, ki ga je tožnik nadomeščal.
ZDR-1 člen 18, 18/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. ZJU člen 33. ZPol člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je dne 24. 4. 2013 izvedela za tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bila seznanjena z vloženo zahtevo za preiskavo. Odpoved, ki je bila tožnici podana dne 12. 9. 2013, je prepozna, ker je bil prekoračen subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine nasprotujočih si dokazov. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev mora nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno.
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih zdravniških napak v postopku zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo na pacientu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022449
Uredba Bruselj I člen 5, 5/1a, 22, 22/2. ZFPPIPP člen 422. ZDSS-1 člen 5, 5/1b.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – posebna pristojnost – Uredba Bruselj I
Tožnik s tožbo zahteva plačilo razlike iz naslova premalo izplačanih plač od oktobra 2007 do aprila 2010, plačilo regresa (razlike) za letni dopust od leta 2008 do 2011, plačilo božičnice od 2007 do 2011, plačo od maja 2010 do izbrisa delodajalca, družbe D.E. d.o.o. iz sodnega registra, plačilo karenčne odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi in plačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prenehanje delodajalca - izbris družbe iz sodnega registra). Zahtevki temeljijo na Delovni pogodbi za poslovodjo, sklenjeni med tožnikom in družbo D.E. d.o.o., z dne 1. 12. 2006, katere družbenika sta bila tožnik (10%) in toženka (90%). Po vsebini gre za pogodbo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (tožnik je bil imenovan za poslovodjo), z vsemi pravicami in obveznostmi iz tako sklenjenega delovnega razmerja, v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pa je v skladu s 1/a točko 5. člena Uredbe Bruselj I oseba s stalnim prebivališčem (sedežem) v državi članici lahko tožena v drugi državi članici pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Da je kraj izpolnitve obveznosti v R Sloveniji (Murska Sobota), pa sta se pogodbeni stranki izrecno dogovorili (člen 16 Delovne pogodbe za poslovodjo).
odvzem zaseženih predmetov – obstoj razlogov za odvzem – odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Sodišče je odločilo, da se predmeti vzamejo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po navedeni določbi se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi iz splošne varnosti ali razlogi morale. Obdolženka obstoja razlogov za odvzem ne izpodbija, čigavi so predmeti, ki jih je treba po zakonu odvzeti, pa v tem primeru ni pomembno.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
Po prepričanju sodišča druge stopnje je toženka tako zaradi podanega utemeljenega suma državnega organa o storitvi kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije upravičeno odklanjala izplačilo zavarovalnine vse do dne 19. 2. 2014, ko je bila kazenska ovadba zoper zakonitega zastopnika tožnice zavržena. Šele tega dne je bil glede na določilo 944. člena OZ nedvomno znan obstoj toženkine obveznosti, zato pred tem slednja ni prišla v zamudo.
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006285
ZKP člen 285c, 371, 371/11.
priznanje krivde – pogoji za sprejem priznanja krivde
Glede na navedeno v obravnavni zadevi ni bilo pogojev za sprejem sklepa, da se sprejme obdolženčevo priznanje krivde, kot je to storilo sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo. Tak sklep je protispisen, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ugovor zoper obtožnico – žaljiva obdolžitev – razžalitev – objektivna žaljivost – varstvo svobode izražanja – dopusten poseg v čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-226/95 z dne 8.7.1999, vendar po oceni pritožbenega sodišča, razlaga inkriminiranega članka in fotografij, oziroma ocena le teh v smislu, ali prestavlja očitano dejanje kaznivo dejanje žaljive obdolžitve oziroma razžalitve ni pravilna zato, ker spregleda, da oškodovanec ni bil politik in opravljanje hišne preiskave ni politično delovanje, ko bi zaradi varstva svobode izražanja potrebno šteti poseg v čast in dobro ime za dopusten. Hišna preiskava je namreč sodno preiskovalno dejanje, ki se opravi na podlagi odredbe sodišča, oprava hišne preiskave je prvenstveno v pristojnosti preiskovalnega sodnika, ta pa lahko izvršitev odredbe o hišni preiskavi prepusti policiji (tretji odstavek 172. člena ZKP). Hišna preiskava brez odredbe sodišča je izjema in za to so podani strogi pogoji v 218. členu ZKP. Če je preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča sodišče tudi ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze (219. člen ZKP).
izvedenec - izdelava elaborata - pravica do nagrade - izdelava izvedenskega mnenja - plačilo DDV
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Če je kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno ali se udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno ali bo sodišče v naknadnem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnike
Pritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
presoja ugovora zoper sklep o izvršbi – vpliv ugoditve ugovoru v pravdnem postopku
Izvršilno sodišče sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavi vedno, kadar dolžnik zoper njega vloži obrazložen ugovor. Sodišče presoja zgolj obrazloženost ugovora – torej, ali je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predlagal dokaze. V primeru, da je temu tako, nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oziroma se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Če temu ni tako, pa sodišče ugovor zavrne ali zavrže. Utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov, se v tej fazi postopka še ni presojalo. To je prvič storilo šele okrožno sodišče v izpodbijani sodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je tožnica že pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi dejansko opravljala enako delo kot po sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je bil odpovedni razlog neutemeljen oz. navidezen. Reorganizacija je bila pri toženi stranki dejansko izvedena s spremembo sistemizacije, s katero je bilo ukinjeno tudi delovno mesto specialist, za katero je imela tožnica sklenjeno staro pogodbo o zaposlitvi, zato ne gre za navidezen odpovedni razlog, saj je z reorganizacijo prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz stare pogodbe o zaposlitvi.
Izbira delavca, ki mu bo ponudil novo zaposlitev, je v pristojnosti delodajalca, ki je glede ustreznosti zaposlitve omejen le z določbami 90. člena ZDR, pri čemer za presojo ustreznosti znižanje osnovne plače na ponujenem delovnem mestu ni odločilnega pomena. Ponujena zaposlitev ni neustrezna, četudi se delavcu osnovna plača bistveno zniža.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076244
ZPP člen 115, 458, 458/2. SPZ člen 118. SZ-1 člen 50, 60. OZ člen 190, 776.
upravnik – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – pavšalne navedbe – izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Tožeča stranka je upravnik stanovanjske stavbe. Pooblastila upravniku določa 118. člen SPZ. Med drugim skrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem … Predmet zahtevka v obravnavani zadevi so stroški, ki jih je tožeča stranka kot upravnik zaračunala tožencu kot etažnemu lastniku. Konkretnih pripomb na posamezne postavke toženec ni imel in tudi v pritožbi ne pove konkretno, katerim postavkam nasprotuje. Pavšalne navedbe pa niso upoštevne. Tako ni dvoma, da je toženec nastale stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske stavbe, dolžan plačati.
Glede očitka sodišču, da ni preklicalo glavne obravnave kljub temu, da je toženec za to prosil, je pojasniti, da sodišče lahko preloži narok, vendar le v primeru, če so za to utemeljeni razlogi (115. člen ZPP). Toženec je bil pozvan, da svoj izostanek utemelji in za to predloži dokaze, a je sodišču sporočil le to, da ima obveznosti. Sklicevanje na obveznosti pa je premalo, da bi sodišče lahko narok preklicalo iz upravičenih razlogov.