nenadomestno dejanje - izvršba po uradni dolžnosti - sklep o izrečeni denarni kazni
Dolžnik obveznosti, ki mu je bila naložena, t. j. izdelava obračuna plač in regresa, plačilo davkov in prispevkov ter predložitev obračunov in potrdil o plačilu sodišču, ni izpolnil, zato je sodišče dolžniku utemeljeno naložilo, da mora plačati denarno kazen, sicer jo bo prisilno izterjalo po uradni dolžnosti in utemeljeno izreklo novo denarno kazen,
saj dolžnik naloženega dejanja ni niti izpolnil v celoti niti ga ni izpolnil pravočasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006284
ZKP člen 137. KZ-1B 324.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem – odvzem vozila, ki je last druge osebe
Vozilo, ki je bilo odvzeto, ni registrirano in le obdolženi trdi, da je vozilo pripadalo nekemu P. iz vasi K.. Pritožbene navedbe, da lastnik vozila o postopku ni bil obveščen, so zato neutemeljene, poleg tega pa je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za odvzem vozila v določbi šestega odstavka 324. člena KZ-1, po kateri se vzame tudi motorno vozilo, ki je last druge osebe, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, da nima pravice voziti.
Tožena stranka je uveljavljala pobotni ugovor glede v pogodbi o zaposlitvi dogovorjene pogodbene kazni za primer neupoštevanja odpovednega roka, ker naj bi tožnik podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in bi zato moral ostati na delu še 40 dni. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obravnavalo pobotni ugovor in ugotovilo, da ni utemeljen, oziroma da ga ne more upoštevati, vendar v izreku sodbe o pobotnem ugovoru ni odločilo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek izpodbijane sodbe je pomanjkljiv. Sodišče prve stopnje bi ob podanem pobotnem ugovoru moralo v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana v pobot, v skladu z določbami 3. odstavka 324. člena ZPP. Oblikovati bi moralo tričlenski izrek v zvezi s podanim pobotnim ugovorom. Če sodba v izreku ne vsebuje odločitve o pobotnem ugovoru, je bistveno pomanjkljiva in je podano tudi nasprotje med izrekom in razlogi sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006201
OZ člen 190, 352, 352/1. ZZad člen 74. ZZK-1 člen 6.
pridobitev lastninske pravice - nadaljnja prodaja nepremičnine - nezakonito razpolaganje z nepremičnino - neupravičena obogatitev - ničnost prodajne pogodbe - odškodnina - zadruga - odtujitev tujega zemljišča - slaba vera kupca - zastaranje - dejstvo prenosa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiški knjigi
Zahtevek, ki izvira iz takšne dejanske podlage, kjer tožnik zatrjuje neko kršitev oz. protipravnost, ne more biti kondikcijski oziroma verzijski zahtevek, ampak je lahko le odškodninski zahtevek.
Če je pravica oziroma pravno dejstvo vpisano v zemljiško knjigo, velja neizpodbitna domneva, da je tretji za to pravico oziroma to pravno dejstvo vedel. Ta publicitetni učinek nastopi takrat, kadar nekdo tretji pridobi objektivno možnost, da se seznani z vsebino vpisa in ne takrat, ko se dejansko z njo seznani. Tožeča stranka je najkasneje od vpisa te plombe v zemljiško knjigo vedela, oziroma bi ob dolžni skrbnosti morala vedeti, da je bila (zatrjevana) njena nepremičnina prodana tretjemu, kar pomeni, da ji je nastala škoda, katere povrnitev uveljavlja v tej pravdi.
Sodišče prve stopnje je s sklepom tožniku vrnilo nerazumljivo vlogo v popravek in mu določilo 8-dnevni rok za popravo vloge ter ga hkrati opozorilo na posledico zavrženja vloge, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
Ker tožnik ni izrecno in določno podal izjave o delnem umiku tožbe za plačilo rente za določeno obdobje, ampak je šlo le za napako v zapisu modificiranega tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi, je sodišče prve stopnje nepravilno ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se denarna renta, dogovorjena v sodni poravnavi, lahko poviša samo za naprej oziroma od vložitve tožbe dalje. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za plačilo razlike v renti za nazaj.
odvzem zaseženih predmetov – obstoj razlogov za odvzem – odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Sodišče je odločilo, da se predmeti vzamejo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po navedeni določbi se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi iz splošne varnosti ali razlogi morale. Obdolženka obstoja razlogov za odvzem ne izpodbija, čigavi so predmeti, ki jih je treba po zakonu odvzeti, pa v tem primeru ni pomembno.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo vložila po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 343. člena ZPP).
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.
vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - aktivno nasprotovanje zahtevku - procesna neaktivnost tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe - izdaja zamudne sodbe
V obravnavanem primeru je z vložitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem je slednja zahtevku tožeče stranke nasprotovala z zanikanjem upniško dolžniškega razmerja med strankama, tožena stranka jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku. Pravočasna in pravilno izražena procesna aktivnost tožene stranke je pripeljala do vzpostavitve kontradiktornosti postopka. Tako vzpostavljena kontradiktornost omogoča sodišču prve stopnje procesno ravnanje v smislu določb 277. člena ZPP, zato procesne neaktivnosti tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe tožeče stranke ne bi smelo presojati v luči določb 318. člena ZPP.
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Graditelj je lahko v dobri veri samo, če ne ve, da gradi na tujem svetu. Kako hitro pa se tožeča stranka sklicuje na nek dogovor ali soglasje za gradnjo na tujem svetu, ne gre za originarno pridobitev.
zavrženje tožbe - upravni postopek - fikcija vročitve - poslovno nesposobna oseba - duševna bolezen - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o odstopu terjatve – objektivni pogoj izpodbojnosti – enovit pravni posel – običajno plačevanje računov z večmesečno zamudo
Računi tožene stranke, ki so bili poravnani na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, so bili izdani za dobavo in montažo izolacije na različnih objektih in po različnih naročilnicah ob različnem času. Tudi v plačilo so zapadli posamično in ločeno. Izvršene dobave in storitve ne predstavljajo enovitega pravnega posla. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo obstoj objektivnega in subjektivnega elementa izpodbojnosti ločeno v zvezi s plačilom posameznih računov.
Po prepričanju sodišča druge stopnje je toženka tako zaradi podanega utemeljenega suma državnega organa o storitvi kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije upravičeno odklanjala izplačilo zavarovalnine vse do dne 19. 2. 2014, ko je bila kazenska ovadba zoper zakonitega zastopnika tožnice zavržena. Šele tega dne je bil glede na določilo 944. člena OZ nedvomno znan obstoj toženkine obveznosti, zato pred tem slednja ni prišla v zamudo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076244
ZPP člen 115, 458, 458/2. SPZ člen 118. SZ-1 člen 50, 60. OZ člen 190, 776.
upravnik – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – pavšalne navedbe – izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Tožeča stranka je upravnik stanovanjske stavbe. Pooblastila upravniku določa 118. člen SPZ. Med drugim skrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem … Predmet zahtevka v obravnavani zadevi so stroški, ki jih je tožeča stranka kot upravnik zaračunala tožencu kot etažnemu lastniku. Konkretnih pripomb na posamezne postavke toženec ni imel in tudi v pritožbi ne pove konkretno, katerim postavkam nasprotuje. Pavšalne navedbe pa niso upoštevne. Tako ni dvoma, da je toženec nastale stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske stavbe, dolžan plačati.
Glede očitka sodišču, da ni preklicalo glavne obravnave kljub temu, da je toženec za to prosil, je pojasniti, da sodišče lahko preloži narok, vendar le v primeru, če so za to utemeljeni razlogi (115. člen ZPP). Toženec je bil pozvan, da svoj izostanek utemelji in za to predloži dokaze, a je sodišču sporočil le to, da ima obveznosti. Sklicevanje na obveznosti pa je premalo, da bi sodišče lahko narok preklicalo iz upravičenih razlogov.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ne glede na to, da tožena stranka tožniku pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na naslov stalnega bivališča ni vročala nobenih pisanj in da tožnik dejansko na tem naslovu ni živel, je tožena stranka ravnala zakonito, ko mu je odpoved vročala na naslov, naveden v pogodbi o zaposlitvi, saj ji tožnik drugega naslova ni sporočil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik tožbe na sodišče ni vložil pravočasno, ker jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in jo je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP kot prepozno utemeljeno zavrglo.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač in dnevnic utemeljen.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.