osebni stečaj – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – rok za ugovor proti odpustu obveznosti
Ker odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja ovira za odpust, ta pa lahko nastane tudi po izteku 6-mesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, ni mogoče slediti stališču, da ugovor proti odpustu obveznosti (tudi če je utemeljen) zaradi poteka 6-mesečnega roka ni več mogoč.
Obsodba za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja oviro za odpust, je lahko izrečena ali postane pravnomočna šele po uvedbi postopka za odpust obveznosti. To značilnost je treba ustrezno upoštevati pri presoji pravočasnosti ugovora, s katerim se uveljavlja ta ovira. Če navedena ovira nastane po uvedbi postopka odpusta obveznosti, je glede roka za ugovor treba smiselno uporabiti 2. točko 404. člena ZFPPIPP, po kateri je ugovor pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081932
ZPP člen 80, 243, 316, 1316/1. ZFPPIPP člen 441.
gradbena pogodba – način obračunavanja del – mnenje izvedenca – pravni interes za pritožbo – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve – res iudicata – izbris iz registra – sposobnost biti stranka
Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Če storilec prekrška ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu s tretjim odstavkom 202. člena ZP-1 tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) upoštevati okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretni storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je terjatev tožnika do toženke (banke) na podlagi drugega odstavka 130. člena ZPlaSS zastarala. Citirana določba ne uzakonja zastaranja terjatve zaradi neodobrene plačilne transakcije, temveč uporabniku plačilnih storitev nalaga obvestilno dolžnost o neodobreni oziroma nepravilno izvršeni plačilni transakciji. To obvestilno dolžnost mora uporabnik uveljavljati brez odlašanja po ugotovitvi, da je prišlo do takšnih plačilnih transakcij, vendar najkasneje v roku 13 mesecev po dnevu obremenitve. V kolikor v danih rokih obvestilne dolžnosti ne izpolni, mu ponudnik storitev (banka) ni dolžna zagotoviti popravka, to je povrnitve zneska neodobrene plačilne transakcije. Navedeni rok tako predstavlja materialni prekluzivni rok, ko po samem zakonu preneha pravica uporabnika terjati od banke povrnitev neodobrenega plačila, ne pa roka za zastaranje terjatve.
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZPlaSS za škodo od neodobrene plačilne transakcije primarno odgovarja banka. Razbremenitev odgovornosti banke zaradi ravnanja uporabnika (potrošnika) določa 1. točka četrtega odstavka 119. člena ZPlaSS v zvezi s prvim ter drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS. Po citiranih določbah banka ne odgovarja za tisto škodo, ki bremeni uporabnika.
spor majhne vrednosti - sprejem odločitve brez razpisa naroka - listinski dokazi
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe obrazložilo in navedlo pravno podlago, ki v sporih, kakršen je tovrstni, omogoča sprejem odločitve tudi brez razpisa naroka. Pravilno je citiralo določbo 454. člena ZPP, po kateri sme sodišče v zadevi odločiti brez razpisa naroka, če po prejemu pripravljalnih vlog pravdnih strank ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena pravdna stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ne zahteva. Ker so v obravnavanem primeru dokazno ponudbo pravdnih strank predstavljali le listinski dokazi, nobena od pravdnih strank pa izvedbe naroka ni zahtevala, je sodišče prve stopnje z odločitvijo v zadevi brez opravljenega naroka pravilno uporabilo procesna določila 454. člena ZPP.
Sodba ima v dokaznem gradivu zadostno podlago za ugotovitev, da toženec, ki je stal na vhodu v predsobo, tožnika ni spustil mimo, temveč ga je zgrabil za vrat (pri čemer ga ni davil), ko mu je tožnik roko zbil, pa ga je z odprto dlanjo udaril v ustnico. V izvedenskem mnenju ima sodba zanesljivo podlago za zaključek, da je nemogoče, da bi poškodba ustnice nastala, ko bi se stranki zaleteli.
SZ-1 člen 9. ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 29.
sporočanje števila uporabnikov stanovanja – obrazec za sporočanje števila uporabnikov stanovanja – večstanovanjska stavba – upravnik – spor majhne vrednosti
Zaveza lastnikom stanovanj v večstanovanjskih zgradbah, da upravniku sporočijo podatke o številu uporabnikov stanovanja, je že določba 1. odstavka 29. člena Pravilnika in če teh podatkov ne sporočijo, je to že razlog za sankcijo po obračunu stroškov stanovanja po 2. odstavku 29. člena Pravilnika. Kot določa 3. odstavek 29. člena Pravilnika, je upravnik dolžan lastniku le posredovati obrazec za sporočanje števila uporabnikov, pri čemer način posredovanja ni določen in zadostuje, da obrazec lastniku izroči (posreduje) na njegovo zahtevo. Na vse navedeno sledi, da je lastnik stanovanja dolžan upravniku sporočiti število uporabnikov stanovanja že na podlagi Pravilnika, ne da bi ga bil upravnik dolžan poprej na to pozivati, je pa upravnik dolžan lastniku posredovati (lahko tudi na njegovo zahtevo) obrazec za sporočanje števila uporabnikov. Če upravnik obrazca ne posreduje, je to lahko ugovorni razlog lastnika stanovanja za posredovanje števila uporabnikov, pri čemer pa je na lastniku dokazno breme za trditev o neposredovanju (niti ne na njegovo zahtevo) obrazca.
dokaz z izvedencem – nov dokazni predlog – predlog za postavitev novega izvedenca – predujem za izvedenca
Dodatno zaslišanje izvedenca in ponovitev dokazovanja z istim ali drugim izvedencem ne pomeni novega dokaza. Četudi stranka nasprotuje izdelanemu izvedenskemu mnenju, nanj poda pripombe in predlaga postavitev novega izvedenca, to ni nov dokazni predlog. Dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo – če je oboje isto, ne gre za nov dokazni predlog.
spor majhne vrednosti- plačilo ogrevanja poslovnega prostora v poslovni stavbi - pogodba o distribuciji plina - zavrnitev računov - ugovor nevgrajenih grelnih teles (radiatorjev) - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti
Iz vsebine pritožbe je razbrati, da tožena stranka z zatrjevanjem dejstev, da v njenem poslovnem prostoru ni vgrajenih grelnih teles, ki bi bili priključeni na skupno ogrevanje; da z obstojem pogodbe med upravljalcem poslovnega prostora in distributerjem plina ni bila seznanjena, ter da so račune obrazloženo zavračali, v pretežni meri uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Tako stranke kot tudi sodišče druge stopnje so na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje, vezani in v tako ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati. Zato pritožbene navedbe, ki merijo na zmotnost in nepopolnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
zavrženje pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Iz pritožbe ni razvidno, da bi vsebovala podpis pritožnika, zaradi česar jo je potrebno kot nepopolno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka to sodno takso nakazala preko svojega računa in jo je sodišče prve stopnje prejelo na svoj prehodni račun v okviru 15-dnevnega roka za njeno plačilo.
ZDZdr člen 61, 68. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa člen 2, 9, 19.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika
Odvetnik je v nepravdnem postopku, ki teče po določilih Zakona o duševnem zdravju, upravičen do plačila za svoje delo v skladu z določbo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, do povračila izdatkov po 9. členu Odvetniške tarife pa v višini, kot to določa Odvetniška tarifa.
izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – nagrada za izvedensko mnenje
Kadar izvedenec, ki ni prvi po vrsti v zadevi, izdeluje svoje mnenje, je logično, da bo pregledal tudi predhodna mnenja, ki so postala del spisovnega gradiva, in se do njih opredelil.
spor majhne vrednosti – vplačevanje v rezervni sklad poslovne stavbe – pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti – povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe – obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad
Pri vplačevanju v rezervni sklad izključno poslovne stavbe je sodišče prve stopnje pri odločanju o veljavnosti sprejetega sklepa pravilno izhajalo iz splošnih določb SPZ, ki urejajo solastnino, saj ni bilo navedb o morebitni drugačni pogodbeni ureditvi, ki bi veljala za upravljanje skupnih delov. Upoštevaje 2. in 3. odstavek 67. člena SPZ je glede na ugotovitev o 43,76618 % večini etažnih lastnikov, ki naj bi soglašali s povišanim prispevkom v rezervni sklad, presodilo, da pridobljeno soglasje etažnih lastnikov ni bilo zadostno niti za sprejem plana vzdrževalnih del, na katerega se je sklicevala tožeča stranka v zvezi s povišanim prispevkom v rezervni sklad, niti za sprejem samega sklepa o določitvi višjega prispevka v rezervni sklad. Tožbenemu zahtevku je zato pravilno ugodilo le v višini obveznega prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad, določenega s Pravilnikom o določitvi prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevkov.
Sklep o povišanju prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe mora biti sprejet s potrebno večino iz 2. odstavka 67. člena SPZ (s soglasjem solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti).
Pravdni stranki morata vse trditve in dokaze zanje v sporu majhne vrednosti navesti že v tožbi in v odgovoru na tožbo. Nato lahko na navedbe nasprotne stranke odgovorita s še po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih navajata kasneje, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
postopek prisilnega pridržanja v psihiatrični bolnišnici – odvetniški stroški
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, je upravičen do plačila za svoje delo po določbi 5. odstavka 17. člena ZOdv.
ZIZ člen 38, 38/5, 64, 64/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/1, 76/2.
izvršba na premičnine - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - stroški rubeža - neizveden rubež - poskus rubeža - ugovor tretjega - premičnine v lasti tretjega - naslov dolžnika
Dolžnica bi lahko uspela s pritožbo zoper sklep, s katerim so ji bili naloženi v plačilo stroški izvršitelja kot potrebni za izvršbo, če bi dokazala, da poskus rubeža premičnin na navedenih naslovih ni bil potreben za izvršbo (ker recimo na teh dveh naslovih nikoli ni živela in nima z njima prav nobene zveze).
Izvršitelj je dolžan ob rubežu empirično preveriti, ali se na naslovu začasnega prebivališča dolžnice nahajajo tudi njene premičnine.
neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba tuje stvari – prikrajšanje – trditvena podlaga – povprečni tržni zakup plakatnega mesta
Tožeča stranka je zatrjevala prikrajšanje, in sicer v višini zneska, ki bi ga prejela, če bi toženi stranki dala v najem površino, ki jo je uporabljala ali če bi tožeča stranka sklenila pogodbo s tretjo osebo. Trditev tožeče stranke, da bi nepremičnino uporabljala tudi v ta namen (za komercialno oglaševanje), je implicirana že v njeni trditvi, da je bila prikrajšana za ceno uporabe oglasnega panoja. Sicer pa tožeči stranki ni potrebno izkazati konkretnega namena oddajanja prostora v najem, zadostuje že takšna možnost.
zahteva za revizijo – zavrženje – pravniški državni izpit – plačilo sodne takse
Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sme opravljati stranka sama (oz. njen zakoniti zastopnik) samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.