vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu - učinki zaznambe vrstnega reda - stanje vpisov v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.
vrnitev v prejšnje stanje - razumljivost vloge - pozivanje na dopolnitev - pravilnost vročitve - ustrezen hišni predalčnik
Čeprav je storilec vložil laičen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, je v njem podal dovolj navedb, da je bilo razumljivo, kaj bi rad s to vlogo dosegel, zato ga sodišče ni bilo dolžno pozivati posebej k predložitvi ustreznih dokazov ali ga vabiti na zaslišanje, da bi se sporna dejstva pred sodiščem razčistila, saj v postopku odločanja o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni mogoče govoriti o materialnopravnem procesnem vodstvu, na katerega se sklicuje zagovornik.
Ker morajo hišni predalčniki biti izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo varno dostavo dostavljalcu in zaupnost poštnih pošiljk, je povsem jasno, da hišni predalčnik, na katerem niso označeni prejemniki poštnih pošiljk, ki naj se jim vroča poštne pošiljke v ta hišni predalčnik, ni ustrezen in ne omogoča oziroma ne zagotavlja zaupnosti poštnih pošiljk ter je kot takšen neuporaben za vročanje poštnih pošiljk, ki jih je potrebno osebno vročati naslovniku.
USTAVNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074768
URS člen 26. ZDen člen 2, 32, 32/2, 88, 88/3. OZ člen 131, 131/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost organa lokalne skupnosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami - zazidano stavbno zemljišče - dolžnost vrnitve v naravi - oblika vrnitve - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - uveljavljanje ničnosti pravnih poslov - protipravnost ravnanja - odškodninski zahtevek - izkaz vračila v naravi - stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS oziroma ZDen
Kadar je podana zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi iz 2. odstavka 32. člena ZDen, je denacionalizacijski upravičenec v upravnem postopku ne more odpraviti z uveljavljanjem ničnosti pravnih poslov po 88. členu ZDen.
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da zakonsko pravilo 2. člena ZDen velja neodvisno od vsebine postavljenega denacionalizacijskega zahtevka in četudi bi upravičenec zahteval odškodnino, v upravnem postopku pa bi se ugotovilo, da je premoženje mogoče vrniti v naravi, bi bilo premoženje vrnjeno v naravi.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno zatrjevala, da je bila z vračilom premoženja v naravi neuspešna, ker je tožena stranka s predmetnim premoženjem nezakonito razpolagala in vrnitev premoženja v naravi onemogočila, kar je ena od predpostavk, na katerih utemeljuje svoj sedanji civilnopravni, odškodninski zahtevek. Tožeča stranka mora namreč izkazati da bi v primeru, da tožena stranka z zemljišči ne bi razpolagala oz. jih pozidala, dobila sporni parceli v denacionalizacijskem postopku vrnjeni v naravi.
Za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke je pomembno, kakšno je bilo stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS (od 7. 7. 1990) oziroma ZDen (7. 12. 1991).
ZNP člen 145. OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 88, 89, 89/3.
nujna pot - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno obrazložilo, da se morebitne negativne posledice, ki nastanejo na obremenjeni nepremičnini zaradi nujne poti, rešujejo z odmero nadomestila, o katerem se mora odločiti v nepravdnem postopku za določitev nujne poti in da zato o škodi na račun odstranjenega zidu in rastlin, manjvrednosti nepremičnine ter vpliva nujne poti na njeni uporabi, ni mogoče govoriti v okviru odškodninske odgovornosti.
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ZDZdr člen 61, 68. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa člen 2, 9, 19.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika
Odvetnik je v nepravdnem postopku, ki teče po določilih Zakona o duševnem zdravju, upravičen do plačila za svoje delo v skladu z določbo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, do povračila izdatkov po 9. členu Odvetniške tarife pa v višini, kot to določa Odvetniška tarifa.
izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – nagrada za izvedensko mnenje
Kadar izvedenec, ki ni prvi po vrsti v zadevi, izdeluje svoje mnenje, je logično, da bo pregledal tudi predhodna mnenja, ki so postala del spisovnega gradiva, in se do njih opredelil.
ZIZ člen 38, 38/5, 64, 64/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/1, 76/2.
izvršba na premičnine - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - stroški rubeža - neizveden rubež - poskus rubeža - ugovor tretjega - premičnine v lasti tretjega - naslov dolžnika
Dolžnica bi lahko uspela s pritožbo zoper sklep, s katerim so ji bili naloženi v plačilo stroški izvršitelja kot potrebni za izvršbo, če bi dokazala, da poskus rubeža premičnin na navedenih naslovih ni bil potreben za izvršbo (ker recimo na teh dveh naslovih nikoli ni živela in nima z njima prav nobene zveze).
Izvršitelj je dolžan ob rubežu empirično preveriti, ali se na naslovu začasnega prebivališča dolžnice nahajajo tudi njene premičnine.
spor majhne vrednosti – vplačevanje v rezervni sklad poslovne stavbe – pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti – povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe – obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad
Pri vplačevanju v rezervni sklad izključno poslovne stavbe je sodišče prve stopnje pri odločanju o veljavnosti sprejetega sklepa pravilno izhajalo iz splošnih določb SPZ, ki urejajo solastnino, saj ni bilo navedb o morebitni drugačni pogodbeni ureditvi, ki bi veljala za upravljanje skupnih delov. Upoštevaje 2. in 3. odstavek 67. člena SPZ je glede na ugotovitev o 43,76618 % večini etažnih lastnikov, ki naj bi soglašali s povišanim prispevkom v rezervni sklad, presodilo, da pridobljeno soglasje etažnih lastnikov ni bilo zadostno niti za sprejem plana vzdrževalnih del, na katerega se je sklicevala tožeča stranka v zvezi s povišanim prispevkom v rezervni sklad, niti za sprejem samega sklepa o določitvi višjega prispevka v rezervni sklad. Tožbenemu zahtevku je zato pravilno ugodilo le v višini obveznega prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad, določenega s Pravilnikom o določitvi prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevkov.
Sklep o povišanju prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe mora biti sprejet s potrebno večino iz 2. odstavka 67. člena SPZ (s soglasjem solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti).
Pravdni stranki morata vse trditve in dokaze zanje v sporu majhne vrednosti navesti že v tožbi in v odgovoru na tožbo. Nato lahko na navedbe nasprotne stranke odgovorita s še po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih navajata kasneje, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
zavrženje pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Iz pritožbe ni razvidno, da bi vsebovala podpis pritožnika, zaradi česar jo je potrebno kot nepopolno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje.
spor majhne vrednosti - sprejem odločitve brez razpisa naroka - listinski dokazi
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe obrazložilo in navedlo pravno podlago, ki v sporih, kakršen je tovrstni, omogoča sprejem odločitve tudi brez razpisa naroka. Pravilno je citiralo določbo 454. člena ZPP, po kateri sme sodišče v zadevi odločiti brez razpisa naroka, če po prejemu pripravljalnih vlog pravdnih strank ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena pravdna stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ne zahteva. Ker so v obravnavanem primeru dokazno ponudbo pravdnih strank predstavljali le listinski dokazi, nobena od pravdnih strank pa izvedbe naroka ni zahtevala, je sodišče prve stopnje z odločitvijo v zadevi brez opravljenega naroka pravilno uporabilo procesna določila 454. člena ZPP.
SZ-1 člen 9. ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 29.
sporočanje števila uporabnikov stanovanja – obrazec za sporočanje števila uporabnikov stanovanja – večstanovanjska stavba – upravnik – spor majhne vrednosti
Zaveza lastnikom stanovanj v večstanovanjskih zgradbah, da upravniku sporočijo podatke o številu uporabnikov stanovanja, je že določba 1. odstavka 29. člena Pravilnika in če teh podatkov ne sporočijo, je to že razlog za sankcijo po obračunu stroškov stanovanja po 2. odstavku 29. člena Pravilnika. Kot določa 3. odstavek 29. člena Pravilnika, je upravnik dolžan lastniku le posredovati obrazec za sporočanje števila uporabnikov, pri čemer način posredovanja ni določen in zadostuje, da obrazec lastniku izroči (posreduje) na njegovo zahtevo. Na vse navedeno sledi, da je lastnik stanovanja dolžan upravniku sporočiti število uporabnikov stanovanja že na podlagi Pravilnika, ne da bi ga bil upravnik dolžan poprej na to pozivati, je pa upravnik dolžan lastniku posredovati (lahko tudi na njegovo zahtevo) obrazec za sporočanje števila uporabnikov. Če upravnik obrazca ne posreduje, je to lahko ugovorni razlog lastnika stanovanja za posredovanje števila uporabnikov, pri čemer pa je na lastniku dokazno breme za trditev o neposredovanju (niti ne na njegovo zahtevo) obrazca.
spor majhne vrednosti- plačilo ogrevanja poslovnega prostora v poslovni stavbi - pogodba o distribuciji plina - zavrnitev računov - ugovor nevgrajenih grelnih teles (radiatorjev) - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti
Iz vsebine pritožbe je razbrati, da tožena stranka z zatrjevanjem dejstev, da v njenem poslovnem prostoru ni vgrajenih grelnih teles, ki bi bili priključeni na skupno ogrevanje; da z obstojem pogodbe med upravljalcem poslovnega prostora in distributerjem plina ni bila seznanjena, ter da so račune obrazloženo zavračali, v pretežni meri uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Tako stranke kot tudi sodišče druge stopnje so na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje, vezani in v tako ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati. Zato pritožbene navedbe, ki merijo na zmotnost in nepopolnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka to sodno takso nakazala preko svojega računa in jo je sodišče prve stopnje prejelo na svoj prehodni račun v okviru 15-dnevnega roka za njeno plačilo.
neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba tuje stvari – prikrajšanje – trditvena podlaga – povprečni tržni zakup plakatnega mesta
Tožeča stranka je zatrjevala prikrajšanje, in sicer v višini zneska, ki bi ga prejela, če bi toženi stranki dala v najem površino, ki jo je uporabljala ali če bi tožeča stranka sklenila pogodbo s tretjo osebo. Trditev tožeče stranke, da bi nepremičnino uporabljala tudi v ta namen (za komercialno oglaševanje), je implicirana že v njeni trditvi, da je bila prikrajšana za ceno uporabe oglasnega panoja. Sicer pa tožeči stranki ni potrebno izkazati konkretnega namena oddajanja prostora v najem, zadostuje že takšna možnost.
postopek prisilnega pridržanja v psihiatrični bolnišnici – odvetniški stroški
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, je upravičen do plačila za svoje delo po določbi 5. odstavka 17. člena ZOdv.
Sodba ima v dokaznem gradivu zadostno podlago za ugotovitev, da toženec, ki je stal na vhodu v predsobo, tožnika ni spustil mimo, temveč ga je zgrabil za vrat (pri čemer ga ni davil), ko mu je tožnik roko zbil, pa ga je z odprto dlanjo udaril v ustnico. V izvedenskem mnenju ima sodba zanesljivo podlago za zaključek, da je nemogoče, da bi poškodba ustnice nastala, ko bi se stranki zaleteli.
dokaz z izvedencem – nov dokazni predlog – predlog za postavitev novega izvedenca – predujem za izvedenca
Dodatno zaslišanje izvedenca in ponovitev dokazovanja z istim ali drugim izvedencem ne pomeni novega dokaza. Četudi stranka nasprotuje izdelanemu izvedenskemu mnenju, nanj poda pripombe in predlaga postavitev novega izvedenca, to ni nov dokazni predlog. Dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo – če je oboje isto, ne gre za nov dokazni predlog.
zahteva za revizijo – zavrženje – pravniški državni izpit – plačilo sodne takse
Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sme opravljati stranka sama (oz. njen zakoniti zastopnik) samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.