postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0022387
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-7.
odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - razlaga materialnega prava - sredstva izvzeta iz izvršbe - rubež osebnega avtomobila - pripomoček za invalide
Po citirani določbi Ustave in OZ je odgovornost pravne osebe (države oziroma sodišča) za škodo, ki jo povzročijo njeni funkcionarji (sodniki) pri opravljanju svojih funkcij, krivdna. Škodo lahko povzročijo le njeni organi (funkcionarji) z neskrbnim opravljanjem svojih funkcij.
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 12. ZSVarPre člen 8, 20, 21, 23, 23/1.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - mesečni povprečni dohodek na člana družine - neperiodični dohodek
Pri izplačani razliki pokojninskih prejemkov za nazaj gre za občasni, neperiodični dohodek. Le-ta pa se ob pravilni uporabi materialnega prava (v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre) upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.
Sodba ima v dokaznem gradivu zadostno podlago za ugotovitev, da toženec, ki je stal na vhodu v predsobo, tožnika ni spustil mimo, temveč ga je zgrabil za vrat (pri čemer ga ni davil), ko mu je tožnik roko zbil, pa ga je z odprto dlanjo udaril v ustnico. V izvedenskem mnenju ima sodba zanesljivo podlago za zaključek, da je nemogoče, da bi poškodba ustnice nastala, ko bi se stranki zaleteli.
postopek prisilnega pridržanja v psihiatrični bolnišnici – odvetniški stroški
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, je upravičen do plačila za svoje delo po določbi 5. odstavka 17. člena ZOdv.
spor majhne vrednosti- plačilo ogrevanja poslovnega prostora v poslovni stavbi - pogodba o distribuciji plina - zavrnitev računov - ugovor nevgrajenih grelnih teles (radiatorjev) - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti
Iz vsebine pritožbe je razbrati, da tožena stranka z zatrjevanjem dejstev, da v njenem poslovnem prostoru ni vgrajenih grelnih teles, ki bi bili priključeni na skupno ogrevanje; da z obstojem pogodbe med upravljalcem poslovnega prostora in distributerjem plina ni bila seznanjena, ter da so račune obrazloženo zavračali, v pretežni meri uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Tako stranke kot tudi sodišče druge stopnje so na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje, vezani in v tako ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati. Zato pritožbene navedbe, ki merijo na zmotnost in nepopolnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
zavrženje pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Iz pritožbe ni razvidno, da bi vsebovala podpis pritožnika, zaradi česar jo je potrebno kot nepopolno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje.
ZIZ člen 38, 38/5, 64, 64/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/1, 76/2.
izvršba na premičnine - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - stroški rubeža - neizveden rubež - poskus rubeža - ugovor tretjega - premičnine v lasti tretjega - naslov dolžnika
Dolžnica bi lahko uspela s pritožbo zoper sklep, s katerim so ji bili naloženi v plačilo stroški izvršitelja kot potrebni za izvršbo, če bi dokazala, da poskus rubeža premičnin na navedenih naslovih ni bil potreben za izvršbo (ker recimo na teh dveh naslovih nikoli ni živela in nima z njima prav nobene zveze).
Izvršitelj je dolžan ob rubežu empirično preveriti, ali se na naslovu začasnega prebivališča dolžnice nahajajo tudi njene premičnine.
spor majhne vrednosti – vplačevanje v rezervni sklad poslovne stavbe – pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti – povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe – obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad
Pri vplačevanju v rezervni sklad izključno poslovne stavbe je sodišče prve stopnje pri odločanju o veljavnosti sprejetega sklepa pravilno izhajalo iz splošnih določb SPZ, ki urejajo solastnino, saj ni bilo navedb o morebitni drugačni pogodbeni ureditvi, ki bi veljala za upravljanje skupnih delov. Upoštevaje 2. in 3. odstavek 67. člena SPZ je glede na ugotovitev o 43,76618 % večini etažnih lastnikov, ki naj bi soglašali s povišanim prispevkom v rezervni sklad, presodilo, da pridobljeno soglasje etažnih lastnikov ni bilo zadostno niti za sprejem plana vzdrževalnih del, na katerega se je sklicevala tožeča stranka v zvezi s povišanim prispevkom v rezervni sklad, niti za sprejem samega sklepa o določitvi višjega prispevka v rezervni sklad. Tožbenemu zahtevku je zato pravilno ugodilo le v višini obveznega prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad, določenega s Pravilnikom o določitvi prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevkov.
Sklep o povišanju prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe mora biti sprejet s potrebno večino iz 2. odstavka 67. člena SPZ (s soglasjem solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti).
Pravdni stranki morata vse trditve in dokaze zanje v sporu majhne vrednosti navesti že v tožbi in v odgovoru na tožbo. Nato lahko na navedbe nasprotne stranke odgovorita s še po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih navajata kasneje, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – nagrada za izvedensko mnenje
Kadar izvedenec, ki ni prvi po vrsti v zadevi, izdeluje svoje mnenje, je logično, da bo pregledal tudi predhodna mnenja, ki so postala del spisovnega gradiva, in se do njih opredelil.
ZDZdr člen 61, 68. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa člen 2, 9, 19.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika
Odvetnik je v nepravdnem postopku, ki teče po določilih Zakona o duševnem zdravju, upravičen do plačila za svoje delo v skladu z določbo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, do povračila izdatkov po 9. členu Odvetniške tarife pa v višini, kot to določa Odvetniška tarifa.
dokaz z izvedencem – nov dokazni predlog – predlog za postavitev novega izvedenca – predujem za izvedenca
Dodatno zaslišanje izvedenca in ponovitev dokazovanja z istim ali drugim izvedencem ne pomeni novega dokaza. Četudi stranka nasprotuje izdelanemu izvedenskemu mnenju, nanj poda pripombe in predlaga postavitev novega izvedenca, to ni nov dokazni predlog. Dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo – če je oboje isto, ne gre za nov dokazni predlog.
SZ-1 člen 9. ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 29.
sporočanje števila uporabnikov stanovanja – obrazec za sporočanje števila uporabnikov stanovanja – večstanovanjska stavba – upravnik – spor majhne vrednosti
Zaveza lastnikom stanovanj v večstanovanjskih zgradbah, da upravniku sporočijo podatke o številu uporabnikov stanovanja, je že določba 1. odstavka 29. člena Pravilnika in če teh podatkov ne sporočijo, je to že razlog za sankcijo po obračunu stroškov stanovanja po 2. odstavku 29. člena Pravilnika. Kot določa 3. odstavek 29. člena Pravilnika, je upravnik dolžan lastniku le posredovati obrazec za sporočanje števila uporabnikov, pri čemer način posredovanja ni določen in zadostuje, da obrazec lastniku izroči (posreduje) na njegovo zahtevo. Na vse navedeno sledi, da je lastnik stanovanja dolžan upravniku sporočiti število uporabnikov stanovanja že na podlagi Pravilnika, ne da bi ga bil upravnik dolžan poprej na to pozivati, je pa upravnik dolžan lastniku posredovati (lahko tudi na njegovo zahtevo) obrazec za sporočanje števila uporabnikov. Če upravnik obrazca ne posreduje, je to lahko ugovorni razlog lastnika stanovanja za posredovanje števila uporabnikov, pri čemer pa je na lastniku dokazno breme za trditev o neposredovanju (niti ne na njegovo zahtevo) obrazca.
spor majhne vrednosti - sprejem odločitve brez razpisa naroka - listinski dokazi
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe obrazložilo in navedlo pravno podlago, ki v sporih, kakršen je tovrstni, omogoča sprejem odločitve tudi brez razpisa naroka. Pravilno je citiralo določbo 454. člena ZPP, po kateri sme sodišče v zadevi odločiti brez razpisa naroka, če po prejemu pripravljalnih vlog pravdnih strank ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena pravdna stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ne zahteva. Ker so v obravnavanem primeru dokazno ponudbo pravdnih strank predstavljali le listinski dokazi, nobena od pravdnih strank pa izvedbe naroka ni zahtevala, je sodišče prve stopnje z odločitvijo v zadevi brez opravljenega naroka pravilno uporabilo procesna določila 454. člena ZPP.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka to sodno takso nakazala preko svojega računa in jo je sodišče prve stopnje prejelo na svoj prehodni račun v okviru 15-dnevnega roka za njeno plačilo.
neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba tuje stvari – prikrajšanje – trditvena podlaga – povprečni tržni zakup plakatnega mesta
Tožeča stranka je zatrjevala prikrajšanje, in sicer v višini zneska, ki bi ga prejela, če bi toženi stranki dala v najem površino, ki jo je uporabljala ali če bi tožeča stranka sklenila pogodbo s tretjo osebo. Trditev tožeče stranke, da bi nepremičnino uporabljala tudi v ta namen (za komercialno oglaševanje), je implicirana že v njeni trditvi, da je bila prikrajšana za ceno uporabe oglasnega panoja. Sicer pa tožeči stranki ni potrebno izkazati konkretnega namena oddajanja prostora v najem, zadostuje že takšna možnost.
zahteva za revizijo – zavrženje – pravniški državni izpit – plačilo sodne takse
Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sme opravljati stranka sama (oz. njen zakoniti zastopnik) samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.