odobritev pravnega posla - promet s stavnim zemljiščem - zaščitna kmetija - presoja dovoljenosti prometa
Čeprav je k pravnemu poslu v konkretnem primeru v skladu z določbami ZZK-1 priloženo tudi potrdilo o vsebini prostorskega akta, iz katerega izhaja, da je sporna parcela stavbno zemljišče, „odobritve“ ne more nadomestiti zemljiškoknjižno sodišče, pač pa opravlja v primerih iz 18. člena ZKZ kontrolno funkcijo glede tega, ali se sme zaščitena kmetija deliti, upravna enota, na območju katere zemljišče leži.
nedopustnost izvršbe - pričakovana pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - sporazum o delitvi skupnega premoženja
1. Originarni lastnik oziroma imetnik pričakovane pravice sta po enotni sodni praksi v izrazito priviligiranem položaju proti imetniku prisilne hipoteke, saj se na zemljiškoknjižno stanje in na dobro vero lahko sklicuje le tisti hipotekarni upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi, ne pa tudi tisti, ki jo je pridobil na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino.
2. Določeno težo imajo tudi trditve tožene stranke, da je lahko sporno varstvo originarnega lastnika, ki bi vedoma ali hote opustil vpis pravice zaradi zlorabe, vendar tožena stranka v tem postopku ni trdila in ni predlagala dokazov, da je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja fiktiven in iz tega razloga ni bil predlagan vpis v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - obvezne sestavine obrazložitve
Sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ker to tudi ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – nepopoln dokazni predlog – zaslišanje priče – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – trajna invalidnost komolčnega sklepa
Toženka je predlagala, naj se v dokazne namene „opravi poizvedba o imenih gostinskih delavcev, ki so delali tistega dne v času nezgode“, imena pa naj sporoči T.P., torej njen zavarovanec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in so torej za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. V konkretnem primeru ni bilo ovire, da toženka sama pridobi podatke od zavarovanca in ni bila naloga sodišča, da njenega zavarovanca, ki tudi ni stranka postopka, poziva k temu.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066177
URS člen 22. ZIZ člen 15, 171, 171/2, 178, 178/4. ZPP člen 253, 337, 337/1.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - cenitev nepremičnine - poziv sodišča k podaji pripomb - pripombe k cenitvi - nedovoljene pritožbene novote
Ker je imel dolžnik v obravnavanem izvršilnem postopku možnost, da se izjavi o cenilnem poročilu cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 ter poda svoja pravna naziranja, sodišče prve stopnje z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, ko je ugotovitev vrednosti nepremičnine ugotovilo na podlagi cenilnega poročila zaprisežene cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 (kot predmet izvršbe v izvršilni zadevi In 84/2008), ni prekršilo minimalnih jamstev poštenega dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0081960
OZ člen 250, 630, 633. ZFPPIPP člen 212, 217. Posebne gradbene uzance (1977) člen 41, 44, 70.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - trditveno in dokazno breme - pogodbena kazen zaradi zamude - dolžnikova odgovornost - odgovornost naročnika za zamudo - podaljšanje roka za izvedbo del - prisilna poravnava - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - uzance
Predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake izvedenih del so naslednje: opravljen posel mora imeti napako - obstoj te predpostavke mora zatrjevati in dokazati naročnik; vzrok za napako (kršitev) izvira iz podjemnikove sfere - razloge za razbremenitev odgovornosti mora zatrjevati in dokazati podjemnik.
Uzance in določbe OZ glede podaljšanja roka za izvedbo del so relevantne le za presojo vprašanja, ali je bila tožeča stranka z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti v zamudi, ne pa glede ugotavljanja krivde za zamudo.
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
osebna vročitev – nepravilna vročitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
OZ člen 6, 6/2, 243, 243/4. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 214, 214/2, 215.
poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - zahteva za zmanjšanje odškodnine - profesionalna skrbnost
Za uveljavljanje zahteve po četrtem odstavku 243. člena OZ v nasprotju s prepričanjem pritožbe postavitev pobotnega ugovora oziroma vložitev nasprotne tožbe ni potrebna. Znižanje odškodnine ob sklicevanju, da tožeča stranka, ki v predmetnem postopku na temelju sporne pogodbe uveljavlja zahtevek, ki po odstopu od pogodbe o leasingu odraža pozitivni pogodbeni oziroma izpolnitveni interes pogodbi zveste stranke, da ji pripade premoženje, kot če bi bila pogodba o leasingu pravilno izpolnjena in je zato pretežno odškodninske narave, ni ukrenila vse potrebno, da bi zmanjšala škodo, ki jo je nasprotna pogodbena stranka povzročila s kršitvijo pogodbenih obveznosti, tožena stranka lahko uveljavlja že z ugovorom, da tožbeni zahtevek iz tega razloga ni utemeljen.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
procesni pobot - zakonske zamudne obresti - v pobot uveljavljena pravnomočno ugotovljena terjatev - prepoved reformatio in peius -
Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, torej odločbo o obstoju v pobot uveljavljene terjatve. Kljub temu pa se šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
Tožena stranka je v pobot uveljavljala pravnomočno ugotovljeno terjatev. V takšnih primerih sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, obstoja v pobot uveljavljene terjatve ne ugotavlja še enkrat, saj je o njej že pravnomočno odločeno
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – spor med dedičem in tretjo osebo
Pri sporih o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je sodišče upravičeno prekiniti zapuščinski postopek zaradi ugotovitve sporne pravice v pravdi le, kadar je spor nastal med dediči. Ker gre v obravnavanem primeru za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni dedič, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo glede obsega zapuščine v okviru 212. člena ZD.
nadomestitev globe - določitev uklonilnega zapora - rok za vložitev predloga za nadomestitev globe - razveljavitev določb o uklonilnem zaporu
V predmetni zadevi bi storilcu moral biti določen uklonilni zapor. V takšnem primeru bi storilec imel možnost zaprositi za nadomestitev globe najkasneje v roku treh dni po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora. Ker pa je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu, le-ta storilcu v predmetni zadevi ni bil določen. Zato je sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je storilcu bilo naloženo plačilo globe za storjeni prekršek, storilcu dne 9. 1. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu (saj sicer storilec ni mogel biti seznanjen, da mu uklonilni zapor sploh ne bo določen) in mu zato dalo možnost, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa zaprosi za nadomestitev globe. Tako je potrebno kljub določbi drugega odstavka 20. člena ZP-1 rok za vložitev predloga za nadomestitev globe v takšni procesni situaciji šteti od vročitve omenjenega dopisa prvostopenjskega sodišča.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Če storilec prekrška ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu s tretjim odstavkom 202. člena ZP-1 tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) upoštevati okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretni storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081932
ZPP člen 80, 243, 316, 1316/1. ZFPPIPP člen 441.
gradbena pogodba – način obračunavanja del – mnenje izvedenca – pravni interes za pritožbo – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve – res iudicata – izbris iz registra – sposobnost biti stranka
Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je terjatev tožnika do toženke (banke) na podlagi drugega odstavka 130. člena ZPlaSS zastarala. Citirana določba ne uzakonja zastaranja terjatve zaradi neodobrene plačilne transakcije, temveč uporabniku plačilnih storitev nalaga obvestilno dolžnost o neodobreni oziroma nepravilno izvršeni plačilni transakciji. To obvestilno dolžnost mora uporabnik uveljavljati brez odlašanja po ugotovitvi, da je prišlo do takšnih plačilnih transakcij, vendar najkasneje v roku 13 mesecev po dnevu obremenitve. V kolikor v danih rokih obvestilne dolžnosti ne izpolni, mu ponudnik storitev (banka) ni dolžna zagotoviti popravka, to je povrnitve zneska neodobrene plačilne transakcije. Navedeni rok tako predstavlja materialni prekluzivni rok, ko po samem zakonu preneha pravica uporabnika terjati od banke povrnitev neodobrenega plačila, ne pa roka za zastaranje terjatve.
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZPlaSS za škodo od neodobrene plačilne transakcije primarno odgovarja banka. Razbremenitev odgovornosti banke zaradi ravnanja uporabnika (potrošnika) določa 1. točka četrtega odstavka 119. člena ZPlaSS v zvezi s prvim ter drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS. Po citiranih določbah banka ne odgovarja za tisto škodo, ki bremeni uporabnika.
Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Kadar upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka v katerem je bila izdana (13. člen ZPP).