osebna vročitev – nepravilna vročitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083616
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 283.
pogodba o leasingu - datio in solutum - nadomestna izpolnitev - dejansko stanje - dokazna ocena - razlogi sodbe
Tožnikov umik izvršbe ne dokazuje neobstoja toženčevih obveznosti. Toženčevo delno plačilo dokazuje prav nasprotno, to je obstoj toženčevih obveznosti iz Pogodbe po tožnikovem umiku izvršbe v citiranem izvršilnem postopku.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - nadaljevanje postopka odpusta obveznosti - dedovanje - omejitev poslovne sposobnosti
Pravna dobrota odpusta obveznosti ne pomeni, da bi se v (ustavne) pravice smelo poseči bolj, kot v obsegu, da se odpustijo le obveznosti, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase.
Da je izločitveni zahtevek po 32. členu ZD nastal že v letu 2006 in je že tedaj del zapustnikovega premoženja predstavljal premoženje stečajne dolžnice, čeprav njegova vrednost še ni bila določena, enako pa velja tudi za del dediščine, ki pripada stečajni dolžnici in za katerega sicer še ni ugotovljeno, kako velik je in ali ga bo stečajna dolžnica sploh podedovala, saj sklep o dedovanju še ni bil izdan in verjetno še kar nekaj časa ne bo, pomeni, da to premoženje predstavlja stečajno maso, za katero sicer še ni v celoti ugotovljeno, kolikšna je, saj je predmet in vrednost tega premoženja odvisna od sklepa o dedovanju.
Postopka osebnega stečaja ne bo mogoče končati, dokler ne bo končan zapuščinski postopek in ne bo unovčeno vse premoženje, ki spada v stečajno maso, in izvedeno poplačilo upnikov. Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti po 1. odstavku 410. člena ZFPPIPP na to ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
odobritev pravnega posla - promet s stavnim zemljiščem - zaščitna kmetija - presoja dovoljenosti prometa
Čeprav je k pravnemu poslu v konkretnem primeru v skladu z določbami ZZK-1 priloženo tudi potrdilo o vsebini prostorskega akta, iz katerega izhaja, da je sporna parcela stavbno zemljišče, „odobritve“ ne more nadomestiti zemljiškoknjižno sodišče, pač pa opravlja v primerih iz 18. člena ZKZ kontrolno funkcijo glede tega, ali se sme zaščitena kmetija deliti, upravna enota, na območju katere zemljišče leži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0081960
OZ člen 250, 630, 633. ZFPPIPP člen 212, 217. Posebne gradbene uzance (1977) člen 41, 44, 70.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - trditveno in dokazno breme - pogodbena kazen zaradi zamude - dolžnikova odgovornost - odgovornost naročnika za zamudo - podaljšanje roka za izvedbo del - prisilna poravnava - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - uzance
Predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake izvedenih del so naslednje: opravljen posel mora imeti napako - obstoj te predpostavke mora zatrjevati in dokazati naročnik; vzrok za napako (kršitev) izvira iz podjemnikove sfere - razloge za razbremenitev odgovornosti mora zatrjevati in dokazati podjemnik.
Uzance in določbe OZ glede podaljšanja roka za izvedbo del so relevantne le za presojo vprašanja, ali je bila tožeča stranka z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti v zamudi, ne pa glede ugotavljanja krivde za zamudo.
nadomestitev globe - določitev uklonilnega zapora - rok za vložitev predloga za nadomestitev globe - razveljavitev določb o uklonilnem zaporu
V predmetni zadevi bi storilcu moral biti določen uklonilni zapor. V takšnem primeru bi storilec imel možnost zaprositi za nadomestitev globe najkasneje v roku treh dni po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora. Ker pa je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu, le-ta storilcu v predmetni zadevi ni bil določen. Zato je sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je storilcu bilo naloženo plačilo globe za storjeni prekršek, storilcu dne 9. 1. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu (saj sicer storilec ni mogel biti seznanjen, da mu uklonilni zapor sploh ne bo določen) in mu zato dalo možnost, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa zaprosi za nadomestitev globe. Tako je potrebno kljub določbi drugega odstavka 20. člena ZP-1 rok za vložitev predloga za nadomestitev globe v takšni procesni situaciji šteti od vročitve omenjenega dopisa prvostopenjskega sodišča.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066177
URS člen 22. ZIZ člen 15, 171, 171/2, 178, 178/4. ZPP člen 253, 337, 337/1.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - cenitev nepremičnine - poziv sodišča k podaji pripomb - pripombe k cenitvi - nedovoljene pritožbene novote
Ker je imel dolžnik v obravnavanem izvršilnem postopku možnost, da se izjavi o cenilnem poročilu cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 ter poda svoja pravna naziranja, sodišče prve stopnje z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, ko je ugotovitev vrednosti nepremičnine ugotovilo na podlagi cenilnega poročila zaprisežene cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 (kot predmet izvršbe v izvršilni zadevi In 84/2008), ni prekršilo minimalnih jamstev poštenega dokaznega postopka.
USTAVNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074768
URS člen 26. ZDen člen 2, 32, 32/2, 88, 88/3. OZ člen 131, 131/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost organa lokalne skupnosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami - zazidano stavbno zemljišče - dolžnost vrnitve v naravi - oblika vrnitve - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - uveljavljanje ničnosti pravnih poslov - protipravnost ravnanja - odškodninski zahtevek - izkaz vračila v naravi - stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS oziroma ZDen
Kadar je podana zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi iz 2. odstavka 32. člena ZDen, je denacionalizacijski upravičenec v upravnem postopku ne more odpraviti z uveljavljanjem ničnosti pravnih poslov po 88. členu ZDen.
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da zakonsko pravilo 2. člena ZDen velja neodvisno od vsebine postavljenega denacionalizacijskega zahtevka in četudi bi upravičenec zahteval odškodnino, v upravnem postopku pa bi se ugotovilo, da je premoženje mogoče vrniti v naravi, bi bilo premoženje vrnjeno v naravi.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno zatrjevala, da je bila z vračilom premoženja v naravi neuspešna, ker je tožena stranka s predmetnim premoženjem nezakonito razpolagala in vrnitev premoženja v naravi onemogočila, kar je ena od predpostavk, na katerih utemeljuje svoj sedanji civilnopravni, odškodninski zahtevek. Tožeča stranka mora namreč izkazati da bi v primeru, da tožena stranka z zemljišči ne bi razpolagala oz. jih pozidala, dobila sporni parceli v denacionalizacijskem postopku vrnjeni v naravi.
Za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke je pomembno, kakšno je bilo stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS (od 7. 7. 1990) oziroma ZDen (7. 12. 1991).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083614
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – nova škoda – trditveno in dokazno breme
Tožnik (kljub opozorilom tožene stranke) ni trdil, da gre pri duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za kakšno novo škodo, za katero ne bi že dobil plačano odškodnino.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v edukacijskih delavnicah - odsotnost zaradi zaposlitve v tujini
Storilčeva odsotnost iz Slovenije od 1. 7. 2013 dalje zaradi zaposlitve v Nemčiji ni opravičljiv razlog, da storilec v času do 3. 3. 2014 ni mogel opraviti obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici. Zgolj trditve o vezanosti na sedanjega delodajalca za obdobje 48 mesecev namreč ne izkazujejo, da storilec ne bi mogel v času od 1. 7. 2013 do 3. 3. 2014 zagotoviti vsaj tri dni dopusta, da bi lahko opravil obveznost. Prav tako pritožbeno zatrjevano pomanjkanje finančnih sredstev za udeležbo v edukacijskih delavnicah ne more biti opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici v obdobju od 3. 3. 2013 do 1.7. 2013. Storilec se je mogel in moral zavedati, da mu bodo s sklepom o ugoditvi predlogu za nadomestitev globe naložene določene obveznosti, ki so povezane tudi z določenimi stroški in bi tako moral poskrbeti za zmožnost oprave edukacijskih delavnic bodisi pred odhodom v Nemčijo, bodisi v kasnejšem obdobju tako, da bi si zagotovil vsaj dva dni dopusta za opravo te obveznosti.
OZ člen 6, 6/2, 243, 243/4. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 214, 214/2, 215.
poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - zahteva za zmanjšanje odškodnine - profesionalna skrbnost
Za uveljavljanje zahteve po četrtem odstavku 243. člena OZ v nasprotju s prepričanjem pritožbe postavitev pobotnega ugovora oziroma vložitev nasprotne tožbe ni potrebna. Znižanje odškodnine ob sklicevanju, da tožeča stranka, ki v predmetnem postopku na temelju sporne pogodbe uveljavlja zahtevek, ki po odstopu od pogodbe o leasingu odraža pozitivni pogodbeni oziroma izpolnitveni interes pogodbi zveste stranke, da ji pripade premoženje, kot če bi bila pogodba o leasingu pravilno izpolnjena in je zato pretežno odškodninske narave, ni ukrenila vse potrebno, da bi zmanjšala škodo, ki jo je nasprotna pogodbena stranka povzročila s kršitvijo pogodbenih obveznosti, tožena stranka lahko uveljavlja že z ugovorom, da tožbeni zahtevek iz tega razloga ni utemeljen.
ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 12. ZSVarPre člen 8, 20, 21, 23, 23/1.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - mesečni povprečni dohodek na člana družine - neperiodični dohodek
Pri izplačani razliki pokojninskih prejemkov za nazaj gre za občasni, neperiodični dohodek. Le-ta pa se ob pravilni uporabi materialnega prava (v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre) upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – nepopoln dokazni predlog – zaslišanje priče – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – trajna invalidnost komolčnega sklepa
Toženka je predlagala, naj se v dokazne namene „opravi poizvedba o imenih gostinskih delavcev, ki so delali tistega dne v času nezgode“, imena pa naj sporoči T.P., torej njen zavarovanec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in so torej za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. V konkretnem primeru ni bilo ovire, da toženka sama pridobi podatke od zavarovanca in ni bila naloga sodišča, da njenega zavarovanca, ki tudi ni stranka postopka, poziva k temu.
Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Kadar upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka v katerem je bila izdana (13. člen ZPP).
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.