OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083616
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 283.
pogodba o leasingu - datio in solutum - nadomestna izpolnitev - dejansko stanje - dokazna ocena - razlogi sodbe
Tožnikov umik izvršbe ne dokazuje neobstoja toženčevih obveznosti. Toženčevo delno plačilo dokazuje prav nasprotno, to je obstoj toženčevih obveznosti iz Pogodbe po tožnikovem umiku izvršbe v citiranem izvršilnem postopku.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
Iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru, poleg potrebe konkretnega delodajalca za točno določen poklic (strojni tehnik), odločilen tudi premoženjski cenzus ali nadarjenost toženca. Za sojenje zato ni stvarno pristojno socialno sodišče. Ker ne gre za spor med delodajalcem in štipendistom, ampak med štipenditorjem in štipendistom, ni pristojno niti delovno sodišče.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Če storilec prekrška ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu s tretjim odstavkom 202. člena ZP-1 tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) upoštevati okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretni storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih.
procesni pobot - zakonske zamudne obresti - v pobot uveljavljena pravnomočno ugotovljena terjatev - prepoved reformatio in peius -
Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, torej odločbo o obstoju v pobot uveljavljene terjatve. Kljub temu pa se šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
Tožena stranka je v pobot uveljavljala pravnomočno ugotovljeno terjatev. V takšnih primerih sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, obstoja v pobot uveljavljene terjatve ne ugotavlja še enkrat, saj je o njej že pravnomočno odločeno
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066177
URS člen 22. ZIZ člen 15, 171, 171/2, 178, 178/4. ZPP člen 253, 337, 337/1.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - cenitev nepremičnine - poziv sodišča k podaji pripomb - pripombe k cenitvi - nedovoljene pritožbene novote
Ker je imel dolžnik v obravnavanem izvršilnem postopku možnost, da se izjavi o cenilnem poročilu cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 ter poda svoja pravna naziranja, sodišče prve stopnje z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, ko je ugotovitev vrednosti nepremičnine ugotovilo na podlagi cenilnega poročila zaprisežene cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 (kot predmet izvršbe v izvršilni zadevi In 84/2008), ni prekršilo minimalnih jamstev poštenega dokaznega postopka.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu - učinki zaznambe vrstnega reda - stanje vpisov v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.
osebna vročitev – nepravilna vročitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - razumljivost vloge - pozivanje na dopolnitev - pravilnost vročitve - ustrezen hišni predalčnik
Čeprav je storilec vložil laičen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, je v njem podal dovolj navedb, da je bilo razumljivo, kaj bi rad s to vlogo dosegel, zato ga sodišče ni bilo dolžno pozivati posebej k predložitvi ustreznih dokazov ali ga vabiti na zaslišanje, da bi se sporna dejstva pred sodiščem razčistila, saj v postopku odločanja o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni mogoče govoriti o materialnopravnem procesnem vodstvu, na katerega se sklicuje zagovornik.
Ker morajo hišni predalčniki biti izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo varno dostavo dostavljalcu in zaupnost poštnih pošiljk, je povsem jasno, da hišni predalčnik, na katerem niso označeni prejemniki poštnih pošiljk, ki naj se jim vroča poštne pošiljke v ta hišni predalčnik, ni ustrezen in ne omogoča oziroma ne zagotavlja zaupnosti poštnih pošiljk ter je kot takšen neuporaben za vročanje poštnih pošiljk, ki jih je potrebno osebno vročati naslovniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0081960
OZ člen 250, 630, 633. ZFPPIPP člen 212, 217. Posebne gradbene uzance (1977) člen 41, 44, 70.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - trditveno in dokazno breme - pogodbena kazen zaradi zamude - dolžnikova odgovornost - odgovornost naročnika za zamudo - podaljšanje roka za izvedbo del - prisilna poravnava - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - uzance
Predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake izvedenih del so naslednje: opravljen posel mora imeti napako - obstoj te predpostavke mora zatrjevati in dokazati naročnik; vzrok za napako (kršitev) izvira iz podjemnikove sfere - razloge za razbremenitev odgovornosti mora zatrjevati in dokazati podjemnik.
Uzance in določbe OZ glede podaljšanja roka za izvedbo del so relevantne le za presojo vprašanja, ali je bila tožeča stranka z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti v zamudi, ne pa glede ugotavljanja krivde za zamudo.
ZFPPIPP člen 378, 382, 383, 383/1, 383/2, 396, 397, 397/2.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - brezpredmeten preizkus terjatev - namen postopka osebnega stečaja - rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnik je s svojim odlašanjem povzročil končanje stečajnega postopka, ki je tekel v prazno, saj zaradi odsotnosti stečajne mase njegov osnovni namen ni mogel biti dosežen, drugotnega namena (odpusta obveznosti) pa dolžnik v vsem tem času ni zasledoval. Tako sploh ni bilo razlogov za nadaljevanje tega postopka.
Namen nobenega stečajnega postopka ni, da bi upniki pridobili izvršilni naslov za svoje terjatve, temveč je namen stečajnega postopka, tako stečajnega postopka nad pravno osebo kot postopka osebnega stečaja, poplačilo upnikov. Kadar tega namena ni mogoče doseči, je preizkus terjatev za sam stečajni postopek brezpredmeten.
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
prekinitev stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo
Določila o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče niti smiselno uporabiti za postopek poenostavljene prisilne poravnave. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu. V postopku poenostavljene prisilne poravnave so namreč interesi upnikov varovani v bistveno zmanjšani meri glede na postopek redne prisilne poravnave. Zaradi sorazmernosti posega v interese upnikov je zato primerna le smiselna uporaba pravil ZFPPIPP o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek. Samo zato, ker naj bi bil upnik ločitveni upnik, mu torej ni mogoče odreči pravnega interesa za stečajni postopek nad dolžnikom, prav tako mu take možnosti zakon ne odreka.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
USTAVNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074768
URS člen 26. ZDen člen 2, 32, 32/2, 88, 88/3. OZ člen 131, 131/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost organa lokalne skupnosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami - zazidano stavbno zemljišče - dolžnost vrnitve v naravi - oblika vrnitve - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - uveljavljanje ničnosti pravnih poslov - protipravnost ravnanja - odškodninski zahtevek - izkaz vračila v naravi - stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS oziroma ZDen
Kadar je podana zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi iz 2. odstavka 32. člena ZDen, je denacionalizacijski upravičenec v upravnem postopku ne more odpraviti z uveljavljanjem ničnosti pravnih poslov po 88. členu ZDen.
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da zakonsko pravilo 2. člena ZDen velja neodvisno od vsebine postavljenega denacionalizacijskega zahtevka in četudi bi upravičenec zahteval odškodnino, v upravnem postopku pa bi se ugotovilo, da je premoženje mogoče vrniti v naravi, bi bilo premoženje vrnjeno v naravi.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno zatrjevala, da je bila z vračilom premoženja v naravi neuspešna, ker je tožena stranka s predmetnim premoženjem nezakonito razpolagala in vrnitev premoženja v naravi onemogočila, kar je ena od predpostavk, na katerih utemeljuje svoj sedanji civilnopravni, odškodninski zahtevek. Tožeča stranka mora namreč izkazati da bi v primeru, da tožena stranka z zemljišči ne bi razpolagala oz. jih pozidala, dobila sporni parceli v denacionalizacijskem postopku vrnjeni v naravi.
Za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke je pomembno, kakšno je bilo stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS (od 7. 7. 1990) oziroma ZDen (7. 12. 1991).
Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je terjatev tožnika do toženke (banke) na podlagi drugega odstavka 130. člena ZPlaSS zastarala. Citirana določba ne uzakonja zastaranja terjatve zaradi neodobrene plačilne transakcije, temveč uporabniku plačilnih storitev nalaga obvestilno dolžnost o neodobreni oziroma nepravilno izvršeni plačilni transakciji. To obvestilno dolžnost mora uporabnik uveljavljati brez odlašanja po ugotovitvi, da je prišlo do takšnih plačilnih transakcij, vendar najkasneje v roku 13 mesecev po dnevu obremenitve. V kolikor v danih rokih obvestilne dolžnosti ne izpolni, mu ponudnik storitev (banka) ni dolžna zagotoviti popravka, to je povrnitve zneska neodobrene plačilne transakcije. Navedeni rok tako predstavlja materialni prekluzivni rok, ko po samem zakonu preneha pravica uporabnika terjati od banke povrnitev neodobrenega plačila, ne pa roka za zastaranje terjatve.
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZPlaSS za škodo od neodobrene plačilne transakcije primarno odgovarja banka. Razbremenitev odgovornosti banke zaradi ravnanja uporabnika (potrošnika) določa 1. točka četrtega odstavka 119. člena ZPlaSS v zvezi s prvim ter drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS. Po citiranih določbah banka ne odgovarja za tisto škodo, ki bremeni uporabnika.