Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
OZ člen 240, 311, 659. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 28, 35.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – skupna vrednost del – pogodbena cena – nepredvidena dela – presežna dela – zvišanje pogodbene cene – predpravdno pobotanje – odgovornost za zamudo – razbremenitev odgovornosti – pogoj vzajemnosti
V primeru poznejših (dodatnih) del, ki s pogodbo niso zajeta, je treba v zvezi z njimi skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki aneksa k prvotni pogodbi).
Do plačila za več (presežna) dela tožnica v primeru, ko je cena dogovorjena s klavzulo ključ v roke, ni upravičena.
Pogodbena cena v primeru, če je cena določena s klavzulo ključ v roke, kot v obravnavanem primeru, obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del zaradi česar izvajalec zaradi presežnih del ni upravičen zahtevati spremembe pogodbene cene.
Materialnopravno izhodišče, da je tožničina odgovornost za zamudo podana že zato, ker je tožnica kot izvajalka dolžna predvideti vsa tveganja, vse okoliščine, tudi ravnanja tretjih, ne drži, saj bi tako stališče pomenilo, da se tožnica svoje odgovornosti za zamudo sploh ne more razbremeniti.
Za obstoj pogoja vzajemnosti po 311. členu OZ zadošča, da sta dve osebi hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Vzajemna zveza med strankama ni identična z dvostransko obvezno pogodbo, saj imajo medsebojne obveznosti različno pravno podlago.
ZPP v 2. odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM
VSL0083604
ZUreP -1 člen 105, 110. ZNP člen 36, 104. ZPP člen 216.
predlog za določitev odškodnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – prosti preudarek – povračilo stroškov– dokazovanje – postavitev izvedenca – dokazno breme – založitev predujma – fikcija umika predloga
Sojenje po prostem preudarku ne temelji na ugibanju. Takšno odločanje tudi ne sme biti arbitrarno, ampak se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj in svojo odločitev utemeljiti. Tudi sklepe, pri katerih sodišče uporabi „splošne življenjske izkušnje“, sodišče lahko gradi le na dejstvih, o katerih se prepriča na podlagi dostopnih dokazov.
Ker ni sporno, da predlagatelj po pozivu sodišča ni založil predujma za delo sodnega izvedenca, kljub temu, da so v specialnem predpisu določeni kriteriji, po katerih mora sodišče odmeriti odškodnino, za to pa je potrebno strokovno znanje, ki ga ima samo strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, je nastopila fikcija umika predloga.
OZ člen 51, 51/2, 51/4. ZPSPP člen 12, 12/2. ZPP člen 454, 454/1, 454/2.
trditvena podlaga strank – najemna pogodba – pisna oblika – ustni dogovor – prenehanje najemne pogodbe – plačilo najemnin iz varščine – neupravičena obogatitev – utemeljitev zahtevka – pasivna legitimacija – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva stranke za izvedbo naroka – zaslišanje prič
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0022387
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-7.
odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - razlaga materialnega prava - sredstva izvzeta iz izvršbe - rubež osebnega avtomobila - pripomoček za invalide
Po citirani določbi Ustave in OZ je odgovornost pravne osebe (države oziroma sodišča) za škodo, ki jo povzročijo njeni funkcionarji (sodniki) pri opravljanju svojih funkcij, krivdna. Škodo lahko povzročijo le njeni organi (funkcionarji) z neskrbnim opravljanjem svojih funkcij.
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 12. ZSVarPre člen 8, 20, 21, 23, 23/1.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - mesečni povprečni dohodek na člana družine - neperiodični dohodek
Pri izplačani razliki pokojninskih prejemkov za nazaj gre za občasni, neperiodični dohodek. Le-ta pa se ob pravilni uporabi materialnega prava (v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre) upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – nepopoln dokazni predlog – zaslišanje priče – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – trajna invalidnost komolčnega sklepa
Toženka je predlagala, naj se v dokazne namene „opravi poizvedba o imenih gostinskih delavcev, ki so delali tistega dne v času nezgode“, imena pa naj sporoči T.P., torej njen zavarovanec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in so torej za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. V konkretnem primeru ni bilo ovire, da toženka sama pridobi podatke od zavarovanca in ni bila naloga sodišča, da njenega zavarovanca, ki tudi ni stranka postopka, poziva k temu.
Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je terjatev tožnika do toženke (banke) na podlagi drugega odstavka 130. člena ZPlaSS zastarala. Citirana določba ne uzakonja zastaranja terjatve zaradi neodobrene plačilne transakcije, temveč uporabniku plačilnih storitev nalaga obvestilno dolžnost o neodobreni oziroma nepravilno izvršeni plačilni transakciji. To obvestilno dolžnost mora uporabnik uveljavljati brez odlašanja po ugotovitvi, da je prišlo do takšnih plačilnih transakcij, vendar najkasneje v roku 13 mesecev po dnevu obremenitve. V kolikor v danih rokih obvestilne dolžnosti ne izpolni, mu ponudnik storitev (banka) ni dolžna zagotoviti popravka, to je povrnitve zneska neodobrene plačilne transakcije. Navedeni rok tako predstavlja materialni prekluzivni rok, ko po samem zakonu preneha pravica uporabnika terjati od banke povrnitev neodobrenega plačila, ne pa roka za zastaranje terjatve.
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZPlaSS za škodo od neodobrene plačilne transakcije primarno odgovarja banka. Razbremenitev odgovornosti banke zaradi ravnanja uporabnika (potrošnika) določa 1. točka četrtega odstavka 119. člena ZPlaSS v zvezi s prvim ter drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS. Po citiranih določbah banka ne odgovarja za tisto škodo, ki bremeni uporabnika.
procesni pobot - zakonske zamudne obresti - v pobot uveljavljena pravnomočno ugotovljena terjatev - prepoved reformatio in peius -
Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, torej odločbo o obstoju v pobot uveljavljene terjatve. Kljub temu pa se šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
Tožena stranka je v pobot uveljavljala pravnomočno ugotovljeno terjatev. V takšnih primerih sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, obstoja v pobot uveljavljene terjatve ne ugotavlja še enkrat, saj je o njej že pravnomočno odločeno
ZNP člen 145. OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 88, 89, 89/3.
nujna pot - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno obrazložilo, da se morebitne negativne posledice, ki nastanejo na obremenjeni nepremičnini zaradi nujne poti, rešujejo z odmero nadomestila, o katerem se mora odločiti v nepravdnem postopku za določitev nujne poti in da zato o škodi na račun odstranjenega zidu in rastlin, manjvrednosti nepremičnine ter vpliva nujne poti na njeni uporabi, ni mogoče govoriti v okviru odškodninske odgovornosti.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – rok za ugovor proti odpustu obveznosti
Ker odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja ovira za odpust, ta pa lahko nastane tudi po izteku 6-mesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, ni mogoče slediti stališču, da ugovor proti odpustu obveznosti (tudi če je utemeljen) zaradi poteka 6-mesečnega roka ni več mogoč.
Obsodba za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja oviro za odpust, je lahko izrečena ali postane pravnomočna šele po uvedbi postopka za odpust obveznosti. To značilnost je treba ustrezno upoštevati pri presoji pravočasnosti ugovora, s katerim se uveljavlja ta ovira. Če navedena ovira nastane po uvedbi postopka odpusta obveznosti, je glede roka za ugovor treba smiselno uporabiti 2. točko 404. člena ZFPPIPP, po kateri je ugovor pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - obvezne sestavine obrazložitve
Sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ker to tudi ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081932
ZPP člen 80, 243, 316, 1316/1. ZFPPIPP člen 441.
gradbena pogodba – način obračunavanja del – mnenje izvedenca – pravni interes za pritožbo – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve – res iudicata – izbris iz registra – sposobnost biti stranka
Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.