IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004091
ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Izjemoma je dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Zamujen rok za plačilo sodne takse ni tak primer.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcem
Ko je bila vložena zahteva podizvajalca za (neposredno) plačilo njemu, pa je podizvajalec do plačila svoje terjatve, ki jo ima do glavnega izvajalca, upravičen, če so izpolnjeni v 4. členu ZJN-2 (in ne v 71. členu, kot to zmotno navaja tožeča stranka), v Uredbi in v pogodbi določeni pogoji. Ti pa so: da je glavni izvajalec pripoznal njegovo terjatev, da je naročnik potrdil (pripoznal) situacijo oziroma račun glavnega izvajalca in da je glavni izvajalec tej priložil potrjene situacije oziroma račune podizvajalca. To pa so pogoji, ki jih določa tudi OZ v 631. členu.
Kazenska ovadba in izjave prič, ki jih policija zbere v skladu z določili 148. člena ZKP, niso dokazi, ki bi se iz spisov izločali, razen v primerih, ki jih določa 83. člen ZKP, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, in uradni zaznamek in zapisnik o sprejemu ustne ovadbe nista bila pridobljena nezakonito ali s kršitvijo določb kazenskega postopka ali s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin ter zato ne predstavljata nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti.
Lastnik neprofitnega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo le iz razlogov, ki so navedeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru so določila SZ-1, ki urejajo odpoved najemne pogodbe, kogentnega značaja in drugačna ureditev ni prepuščena svobodni volji pogodbenih strank.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001, člen 1, 1/1. Uredba sveta (ES) št. 1346/2000, člen 1. ZFPPIPP člen 227, 227/1.
mednarodna pristojnost - področje uporabe Uredba Bruselj I - področje uporabe Insolvenčne uredbe
Za ugotavljanje področja uporabe ene ali druge uredbe je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da merilo ni postopek, v okviru katerega je vložena tožba, ampak je merilo pravna podlaga tožbe. Potrebno je ugotoviti, ali pravica oziroma obveznost, ki je podlaga za tožbo, izhaja iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava, ali iz posebnih izjem, ki so značilne za insolvenčne postopke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da so iz Uredbe B. I izključene (in so zato vključene v Insolvenčno uredbo) tiste koneksne tožbe (tožbe med oziroma v zvezi s stečajnim postopkom), vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati. Poenostavljeno povedano, izključitev iz Uredbe Bruselj I je podana, če postopek z istim procesnim ciljem ne bi mogel nastati brez insolvenčnega postopka. Odškodninski zahtevek tožeče stranke temelji na splošnih pravilih obligacijskega prava in nima materialnopravne podlage v ZFPPIPP. Samo način uveljavljanja terjatve zoper toženo stranko po začetem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka lahko tako tožbo vložila tudi pred začetkom stečajnega postopka in da dejstvo, da je stečajni upravitelj prerekal njeno prijavljeno terjatev, ne spremeni narave terjatve, za katero se glede pravne podlage predpisi ne spremenijo. Nenazadnje iz literature izhaja, da iz uporabe Uredbe Bruselj I niso izključeni (torej so vključeni) primeri uveljavljanja terjatev, ki jih je stečajni upravitelj prerekal.
posojilna pogodba – neizpolnitev posojilne pogodbe – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme – kondikcija
V primeru odstopa od pogodbe trditveno in dokazno breme o okoliščinah odstopa od pogodbe na tistemu, ki zatrjuje, da je prišlo do odstopa od pogodbe. Kakršnihkoli trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče uporabiti 104. člen OZ, tožnik ni podal. Denarni zahtevek tožnik utemeljuje z izpolnitvijo posojilne pogodbe in ne s prenehanjem pogodbe zaradi neizpolnitve (103. člen OZ) ali z nepravočasno izpolnitvijo (104. do 106. člen OZ).
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 212, 212/1, 214, 214/1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 215, 215/3, 358, 358-5.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinek poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - nedopusten predlog za izvršbo - pravno pomembno dejstvo - res iudicata - prenehanje pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da naj bi bila nad dolžnikom že pred začetkom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, ki naj bi imela učinek tudi za izterjevano terjatev, predstavlja pravno pomembno dejstvo, z uveljavljanjem katerega bi dolžnik lahko uspel v morebitni upnikovi pravdi zoper njega. V takšnem primeru namreč za del izterjevane terjatve izvršilni naslov že obstaja, za del izterjevane terjatve pa ga upnik v skladu z ZFPPIPP ne more (več) pridobiti.
dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
OZ člen 240, 311, 659. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 28, 35.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – skupna vrednost del – pogodbena cena – nepredvidena dela – presežna dela – zvišanje pogodbene cene – predpravdno pobotanje – odgovornost za zamudo – razbremenitev odgovornosti – pogoj vzajemnosti
V primeru poznejših (dodatnih) del, ki s pogodbo niso zajeta, je treba v zvezi z njimi skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki aneksa k prvotni pogodbi).
Do plačila za več (presežna) dela tožnica v primeru, ko je cena dogovorjena s klavzulo ključ v roke, ni upravičena.
Pogodbena cena v primeru, če je cena določena s klavzulo ključ v roke, kot v obravnavanem primeru, obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del zaradi česar izvajalec zaradi presežnih del ni upravičen zahtevati spremembe pogodbene cene.
Materialnopravno izhodišče, da je tožničina odgovornost za zamudo podana že zato, ker je tožnica kot izvajalka dolžna predvideti vsa tveganja, vse okoliščine, tudi ravnanja tretjih, ne drži, saj bi tako stališče pomenilo, da se tožnica svoje odgovornosti za zamudo sploh ne more razbremeniti.
Za obstoj pogoja vzajemnosti po 311. členu OZ zadošča, da sta dve osebi hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Vzajemna zveza med strankama ni identična z dvostransko obvezno pogodbo, saj imajo medsebojne obveznosti različno pravno podlago.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 81, 339, 339/2, 339/2-11.
prenehanje pravne osebe – stečajni postopek – zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – sposobnost biti stranka – zavrženje tožbe
Do prenehanja tožeče stranke je prišlo še pred izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo - z njo je zaobsežena oseba, ki v času izdaje izpodbijane sodbe ni obstajala in torej tudi ni imela sposobnosti biti stranka. Ker navedene pomanjkljivosti (upoštevaje sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom St 2684/2013 z dne 24. 4. 2014) ne bo mogoče odpraviti niti s postopkom, ki ga predvideva 81. člen ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 135135/2012 z dne 18. 9. 2012 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo.
Razveljavitev dela zakona nima učinkov na pravna razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno do začetka učinkovanja razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča.
Sklepa o predhodni odredbi ni mogoče odpraviti, ne glede na to, da je bil razveljavljen del zakona, na katerem je sklep o predhodni odredbi temeljil, niti ni mogoče (glede na pravnomočnost tega sklepa) odpraviti nadaljnjih učinkov tega sklepa niti z uveljavitvijo predloga za prenehanje predhodne odredbe.
Neutemeljeno je sklicevanje na določbo o prenehanju začasne odredbe oziroma spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče te spremenjene okoliščine (katere naj bi predstavljala odločba Ustavnega sodišča) smiselno uporabiti tudi pri predhodni odredbi. Slednje se nanaša na prenehanje začasne odredbe, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna, pri čemer zakon napotuje tudi na primere, ki povzročijo prenehanje začasne odredbe. Pri uporabi določb ZIZ o prenehanju predhodne odredbe pa se (drugače kot pri uporabi določb o prenehanju začasne odredbe), zakon ne sklicuje tudi na določbe o prenehanju začasne odredbe. Zato za predhodne odredbe določba o prenehanju začasne odredbe oziroma o upoštevanju spremenjenih okoliščin, ni uporabljiva.
stvarna napaka – dogovorjeni standard – izvedensko mnenje – pripombe – imenovanje drugega izvedenca
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje imenovalo izvedenca. Od njega je nato zahtevalo dve dopolnitvi mnenja. Tožena stranka je na zadnjo dopolnitev imela številne pripombe, sodišče prve stopnje pa je, namesto da bi v skladu z določbo 254. člena ZPP ta vprašanja razčistilo z izvedencem in ga zaslišalo, imenovalo novega. Razlogi za imenovanje novega izvedenca iz sodbe niso razvidni.
Kršitev je podana tudi v zvezi z mnenjem drugega izvedenca, na katerega je imela tožeča stranka pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje napačno ocenilo le za pavšalne in zato od izvedenca niti ni zahtevalo pojasnil in razčistilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča nejasnega mnenja. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje najmanj zaslišati oba izvedenca in šele nato njuni mnenji ocenjevati v skladu z določbami ZPP.
Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, se ta ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojna tožba v ločenem postopku. Ker je bila obravnavana tožba sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, pa je sodišče ni dovolilo in jo je odstopilo pristojnemu sodišču, je postala samostojna, prvotno postavljen pogoj za njeno obravnavanje pa je izgubil vsak smisel, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči z obrazložitvijo, da se pogoj ni izpolnil, ker je bila v osnovni pravdi sklenjena sodna poravnava.
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0082982
ZPP člen 204, 338, 338/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4. ZFPPIPP člen 348, 350.
spregled pravne osebnosti – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – skrbnost vestnega in dobrega gospodarstvenika – odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo – obvestitev drugega o pravdi – stranska intervencija – solidarna obveznost – delna zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa dejstva konkretnega primera, ki ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanu iz 8. člena ZGD-1 (spregled pravne osebnosti), zato je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugega toženca pravilna.
Prvi toženec je solidarno z drugim tožencem dolžan plačati vtoževani znesek zato, ker je v času, ko je bil direktor družbe, ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi in odgovornostmi ter sklenil pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedel, da družba zaradi neupravičenega odlivanja sredstev tožeče stranke ne bo mogla poplačati. Toženčevo obveznost do tožeče stranke vzpostavlja določba četrtega odstavka 263. člena ZGD-1, saj je s svojim ravnanjem družbi, katere direktor je bil, povzročil škodo in jo plačilno povsem izčrpal, tako da slednja ni mogla (in ne more) poplačati svojih upnikov, med njimi tožeče stranke.
V primeru, kot je obravnavani, ko tožnik tožbo naperi zoper dva toženca in zahteva njuno solidarno obveznost, pa sta zaradi procesnega položaja izdani dve odločbi (npr. kot v tem primeru najprej delna zamudna sodba in nato končna sodba), je v sodni praksi običajno, da sodišče v zadnji odločbi, če ji ugodi, besedo „solidarno“ iz tožbenega zahtevka v izrek sodbe prenese tako, da je jasno, da gre za solidarno zavezo tožencev iz prve in druge sodne odločbe. V tem smislu je treba razumeti tudi konkretni izrek "solidarno s prej drugo toženo stranko".