Denacionalizirano premoženje je na pokojno kot zapuščina po denacionalizacijskem upravičencu, prešla v letu 1995, zato se pritožnici neutemeljeno sklicujeta na pravice, ki jih imajo dediči denacionalizacijskih upravičencev, ker takšnega statusa nimata. Dedne pravice po pokojni na podlagi določila ZD pa tudi ne, ker se je njuna prednica dedovanju po njej odpovedala.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 212, 212/1, 214, 214/1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 215, 215/3, 358, 358-5.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinek poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - nedopusten predlog za izvršbo - pravno pomembno dejstvo - res iudicata - prenehanje pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da naj bi bila nad dolžnikom že pred začetkom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, ki naj bi imela učinek tudi za izterjevano terjatev, predstavlja pravno pomembno dejstvo, z uveljavljanjem katerega bi dolžnik lahko uspel v morebitni upnikovi pravdi zoper njega. V takšnem primeru namreč za del izterjevane terjatve izvršilni naslov že obstaja, za del izterjevane terjatve pa ga upnik v skladu z ZFPPIPP ne more (več) pridobiti.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 81, 339, 339/2, 339/2-11.
prenehanje pravne osebe – stečajni postopek – zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – sposobnost biti stranka – zavrženje tožbe
Do prenehanja tožeče stranke je prišlo še pred izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo - z njo je zaobsežena oseba, ki v času izdaje izpodbijane sodbe ni obstajala in torej tudi ni imela sposobnosti biti stranka. Ker navedene pomanjkljivosti (upoštevaje sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom St 2684/2013 z dne 24. 4. 2014) ne bo mogoče odpraviti niti s postopkom, ki ga predvideva 81. člen ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 135135/2012 z dne 18. 9. 2012 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo.
Razveljavitev dela zakona nima učinkov na pravna razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno do začetka učinkovanja razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča.
Sklepa o predhodni odredbi ni mogoče odpraviti, ne glede na to, da je bil razveljavljen del zakona, na katerem je sklep o predhodni odredbi temeljil, niti ni mogoče (glede na pravnomočnost tega sklepa) odpraviti nadaljnjih učinkov tega sklepa niti z uveljavitvijo predloga za prenehanje predhodne odredbe.
Neutemeljeno je sklicevanje na določbo o prenehanju začasne odredbe oziroma spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče te spremenjene okoliščine (katere naj bi predstavljala odločba Ustavnega sodišča) smiselno uporabiti tudi pri predhodni odredbi. Slednje se nanaša na prenehanje začasne odredbe, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna, pri čemer zakon napotuje tudi na primere, ki povzročijo prenehanje začasne odredbe. Pri uporabi določb ZIZ o prenehanju predhodne odredbe pa se (drugače kot pri uporabi določb o prenehanju začasne odredbe), zakon ne sklicuje tudi na določbe o prenehanju začasne odredbe. Zato za predhodne odredbe določba o prenehanju začasne odredbe oziroma o upoštevanju spremenjenih okoliščin, ni uporabljiva.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 77/5, 273. ZENDMPE člen 34, 34/2.
sodna ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001, člen 1, 1/1. Uredba sveta (ES) št. 1346/2000, člen 1. ZFPPIPP člen 227, 227/1.
mednarodna pristojnost - področje uporabe Uredba Bruselj I - področje uporabe Insolvenčne uredbe
Za ugotavljanje področja uporabe ene ali druge uredbe je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da merilo ni postopek, v okviru katerega je vložena tožba, ampak je merilo pravna podlaga tožbe. Potrebno je ugotoviti, ali pravica oziroma obveznost, ki je podlaga za tožbo, izhaja iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava, ali iz posebnih izjem, ki so značilne za insolvenčne postopke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da so iz Uredbe B. I izključene (in so zato vključene v Insolvenčno uredbo) tiste koneksne tožbe (tožbe med oziroma v zvezi s stečajnim postopkom), vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati. Poenostavljeno povedano, izključitev iz Uredbe Bruselj I je podana, če postopek z istim procesnim ciljem ne bi mogel nastati brez insolvenčnega postopka. Odškodninski zahtevek tožeče stranke temelji na splošnih pravilih obligacijskega prava in nima materialnopravne podlage v ZFPPIPP. Samo način uveljavljanja terjatve zoper toženo stranko po začetem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka lahko tako tožbo vložila tudi pred začetkom stečajnega postopka in da dejstvo, da je stečajni upravitelj prerekal njeno prijavljeno terjatev, ne spremeni narave terjatve, za katero se glede pravne podlage predpisi ne spremenijo. Nenazadnje iz literature izhaja, da iz uporabe Uredbe Bruselj I niso izključeni (torej so vključeni) primeri uveljavljanja terjatev, ki jih je stečajni upravitelj prerekal.
posojilna pogodba – neizpolnitev posojilne pogodbe – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme – kondikcija
V primeru odstopa od pogodbe trditveno in dokazno breme o okoliščinah odstopa od pogodbe na tistemu, ki zatrjuje, da je prišlo do odstopa od pogodbe. Kakršnihkoli trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče uporabiti 104. člen OZ, tožnik ni podal. Denarni zahtevek tožnik utemeljuje z izpolnitvijo posojilne pogodbe in ne s prenehanjem pogodbe zaradi neizpolnitve (103. člen OZ) ali z nepravočasno izpolnitvijo (104. do 106. člen OZ).
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
AO-plus zavarovanje - veljavnost zavarovalne pogodbe v času nastanka škodnega dogodka - razveljavitev pogodbe - soglasna razveza pogodbe - izplačilo škode - odškodninska odgovornost - odpoved zavarovalne pogodbe za nazaj
Če tožena stranka meni, da zavarovalna pogodba ni bila veljavna v času nastanka škodnega dogodka, bi slednjo morala na ustrezen način izpodbiti (oziroma jo razveljaviti), sicer pa dokazati, da je prišlo do razveze zaradi soglasja volj obeh pogodbenih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – USTAVNO PRAVO
VSL0076281
URS člen 36. ZPP člen 142. ZVO-1 člen 148.
osebno vročanje pisanj odvetniku – izvajalec gospodarske javne službe – pravica dostopa izvajalca gospodarske javne službe v stanovanjske prostore – dimnikar – čičenje in pregled kurilnih dimnovodnih naprav – pravica do nedotakljivosti stanovanja – spor majhne vrednosti
Pisanja iz 142. člena ZPP se vročajo osebno tudi odvetniku.
Na podlagi 2. odstavka 148. člena ZVO-1 imajo izvajalci gospodarske javne službe zaradi izvajanja svojih nalog pravico dostopa do kurilne naprave, dimnikarskih vodov in prezračevalnih naprav v poslovnem ali drugem prostoru, torej tudi pravico dostopa v stanovanjske prostore (tudi v spalnico, če se tam nahaja kurilna naprava, dimnikarski vod ali prezračevalna naprava).
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
osebni stečaj – priznanje terjatev – seznam neplačanih priznanih terjatev – preizkus terjatev – končanje postopka brez razdelitve upnikom
Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - likvidnostno stanje - pravna oseba
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog niti za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.
vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - fikcija vročitve
Pri pravnem inštitutu vrnitve v prejšnje stanje gre za popravo zamude procesnega roka oziroma za saniranje objektivne napake, ki jo je povzročil storilec sam in se lahko nanaša na okoliščine, na katere ni imel nikakršnega vpliva (smrt v družini, nenadna bolezen, elementarni dogodek, prometna nesreča, itd.), predvsem pa uporaba pravnega inštituta vrnitve v prejšnje stanje predpostavlja, da je bila vročitev, na katero se procesni rok nanaša, zakonita in pravilna. Navedbe storilca v pritožbi, v kateri uveljavlja nepravilnosti pri vročanju sklepa okrajnega sodišča z dne 13. 1. 2015 in ne nastop objektivnih okoliščin, zaradi katerih naj bi rok zamudil, tako izkazujejo, da ne gre za uveljavljanje pravnega inštituta vrnitve v prejšnje stanje, temveč za uveljavljanje nepravilne vročitve, zaradi česar procesni rok naj ne bi začel teči in ga torej storilec ni zamudil, kar vsebinsko in pojmovno izključuje vrnitev v prejšnje stanje, kjer je do zamude roka prišlo zaradi prej navedenih objektivnih okoliščin.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082963
ZDPra člen 14. ZKP člen 539, 539/2. ZVPSBNO člen 19. ZPP člen 274.
odškodninska odgovornost države – postopek pred državnim pravobranilstvom – posledice opustitve predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – protipraven odvzem prostosti – policijsko pridržanje – odmera denarne odškodnine – predhodni postopek kot procesna predpostavka
ZPP v 274. členu natančno in taksativno našteva procesne predpostavke za vložitev tožbe. Med njimi ne navaja sprožitve postopka pred državnim pravobranilstvom. Poleg tega določba 2. odstavka 539. člena ZKP ne predvideva sankcije za opustitev postopka pred državnim pravobranilstvom. Niti ZKP niti ZPP torej ne določata, da bi opustitev predhodnega postopka pred pravobranilstvom imela kakršnekoli posledice. Ker zavrženje tožbe zaradi opustitve predhodnega postopka pri državnem pravobranilstvu predstavlja resen poseg v pravico do sodnega varstva, bi morala biti sankcija (zavrženje) izrecno določena. Ker ni, predhodni postopek ni procesna predpostavka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
postopek za delitev solastnine – določitev vrednosti nepremičnine – tržna vrednost nepremičnine – spremembe tržne vrednosti nepremičnine – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pri razdružitvi solastnine upoštevalo vrednost parcel in se pri tem oprlo na izvedeniško mnenje iz leta 2012. Ker je odločilo šele aprila 2014, pritožnik utemeljeno opozarja, da izračun ni pravilen, saj je že izvedenec opozarjal, da se tržne vrednosti nepremičnin spreminjajo oziroma nižajo.