spor majhne vrednosti – rezervni sklad – pogodba o upravljanju – soseska – neustrezno sklicevanje na ustaljeno sodno prakso
Glede na različnost izpodbijanih dejanskih podlag sodb sodišča prve stopnje o ustaljeni sodni praksi višjih sodišč niti ni mogoče govoriti. Materialnopravni zaključki v odločbah višjega sodišča so namreč vezani na po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, ki izvira iz vsakič posebej podane trditvene in dokazne podlage obeh pravdnih strank.
ZDR člen 90, 90/4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3. ZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - višina
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev na delovne mestu, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje strokovne izobrazbe.
Člen 90/4 ZDR je glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine predvidel le višino, ki jo delavec dogovori z delodajalcem. To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče. V zakonodaji niso bili oblikovani kriteriji za določitev višine sorazmernega dela odpravnine, zato se je do tega vprašanja morala opredeliti sodna praksa.
Materialnopravno podlago za vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka predstavlja drugi odstavek 103. člena ZSDP (po katerem Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu). Ta znesek je toženka dolžna vrniti po določbi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla, to dolžan vrniti. V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga za izplačana sredstva, zato je izpolnjen dejanski stan za vrnitev preveč izplačanega zneska.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - bolezen
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožnici zaradi posledic poklicne bolezni v 30 % in bolezni v 70 % od določenega dne dalje podana invalidnost I. kategorije. Zato je tožbenemu zahtevku na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljeno ugodilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust - program razreševanja presežnih delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega dela se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala. Tožena stranka je zmanjšala število zaposlenih na tem delovnem mestu s 24 na 21 zaposlenih delavcev in tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v izključni pristojnosti delodajalca, da odloči, kateremu izmed delavcev bo prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Tožena stranka zato niti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dolžna navajati razlogov za odločitev, da izmed 24 delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu monter 2, pogodbo o zaposlitvi odpove ravno tožnici.
ZDR člen 130, 130/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5. OZ člen 191.
potni stroški - povračilo stroškov v zvezi z delom - kilometrina - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev
Tožnik, ki je bil zaposlen pri toženi stranki kot odvetniški kandidat je v spornem obdobju opravil službena potovanja z uporabo lastnega avtomobila. Kljub temu, da mu tožena stranka potnih nalogov za ta potovanja ni izdajala, je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali zaradi potovanj.
Tožnik je moral pri svojem delu uporabljati svoj lastni avtomobil kot najracionalnejšo obliko prevoza, da se je lahko udeležil narokov in drugih procesnih dejanj. Glede na naravo tožnikovega dela je bilo najbolj racionalno prevozno sredstvo za tožnika v zvezi z njegovim delom osebni avtomobil in ne javni prevoz. Ker je tožnik na službenih poteh uporabljal lastni avtomobil, je upravičen do povrnitve stroškov kilometrine.
Tožena stranka ni dokazala sklenitve dogovora o tem, da bo vpisnino za vpis v imenik odvetniških kandidatov za tožnika zgolj založila in da bi ji tožnik moral založeni znesek povrniti. Ker si tožena stranka ni pridržala pravice, od tožnika zahtevati vrnitev izplačanega zneska, niti ni plačala tega zneska, da bi se izognila sili, zneska vpisnine, ki ga je plačala tožniku, nima pravice zahtevati nazaj (191. člen OZ).
ZDR člen 42, 126, 204, 204/4. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 7, 7/5.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - medicinska sestra
Tožnice so v spornem obdobju opravljale dela in naloge delovnega mesta zobozdravstveni asistent, čeprav so bile formalno razporejene na delovno mesto srednje medicinske sestre v ambulanti. Zato so upravičene do plačila po dejanskem delu, torej do plačila, kot bi ga prejele, če bi imele sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zobozdravstveni asistent.
Sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni poseglo v organiziranje delovnega procesa in sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki, saj je njegova odločitev temeljila na ugotovitvi, da je tožena stranka imela organizirano delo tudi za delovno mesto zobozdravstveni asistent, ki so ga tožnice opravljale (kljub temu, da tega delovnega mesta formalno ni imela sistemiziranega). Sodišče prve stopnje ni naložilo toženi stranki, da v sistemizacijo vnese določeno delovno mesto, kot to smiselno zatrjuje tožena stranka v pritožbi, temveč ji je le naložilo, da tožnicam izplača plačilo glede na dejansko opravljeno delo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1. ZPIZ-1 člen 27, 27/4, 27/5, 193.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavci pred upokojitvijo - starostna pokojnina - znižanje starostne meje
Znižanja starostne meje ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladi z zakonsko ureditvijo je od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1, mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec lahko le na podlagi objektivnih okoliščin, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja zakonske meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče upoštevati.
KPdg/2000 člen 145, 145/4, 145/5. KPdg člen 90, 90/6. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 132.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba - invalid III. kategorije - škoda - protipravno ravnanje
Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg) v 6. odstavku 90. člena določa, da lahko delodajalec izplača delavcu solidarnostno pomoč v višini ene povprečne plače delavca, izplačane v zadnjih treh mesecih, vendar ne več kot je povprečna plača na zaposlenega v RS v zadnjih treh mesecih, v primeru neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev ali elementarne nesreče, ki je prizadela delavca. Zmotno je stališče tožene stranke, da KPgd v 90. člen določa le možnost izplačila solidarnostne pomoči, ne pa dolžnosti izplačila. Ta določba le po višini omejuje višino izplačila iz naslova solidarnostne pomoči. Izplačilo solidarnostne pomoči v višini povprečne plače pri delodajalcu in ne povprečne plače na zaposlenega v RS je lahko za delodajalca ugodnejše oziroma predstavlja nižji znesek (od povprečne plače v RS). Le v tem kontekstu je mogoče razlagati besedo „lahko“, saj se izključno nanaša na višino izplačila.
Tožena stranka je s tem, ko ni spoštovala dokončne odločbe ZPIZ in s tožnico (invalidko III. kategorije) ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto in s krajšim delovnim časom, ravnala protipravno, zato je tožnici nastala premoženjska škoda, saj je dejansko delala polovični delovni čas, pravica do delne invalidske pokojnine pa ji ni bila priznana, ker s toženo stranko ni sklenila pogodbe o zaposlitvi skladno z odločbo ZPIZ. Zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke je tožnici vsak mesec v vtoževanem obdobju nastala škoda v višini delne invalidske pokojnine, ki tožnici ne bi nastala, če bi jo tožena stranka s pogodbo o zaposlitvi razporedila na ustrezno delovno mesto in bi tožnica prejemala delno invalidsko pokojnino.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcem
Ko je bila vložena zahteva podizvajalca za (neposredno) plačilo njemu, pa je podizvajalec do plačila svoje terjatve, ki jo ima do glavnega izvajalca, upravičen, če so izpolnjeni v 4. členu ZJN-2 (in ne v 71. členu, kot to zmotno navaja tožeča stranka), v Uredbi in v pogodbi določeni pogoji. Ti pa so: da je glavni izvajalec pripoznal njegovo terjatev, da je naročnik potrdil (pripoznal) situacijo oziroma račun glavnega izvajalca in da je glavni izvajalec tej priložil potrjene situacije oziroma račune podizvajalca. To pa so pogoji, ki jih določa tudi OZ v 631. členu.
odločanje o predhodnem vprašanju – pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo (niti jih ni reševalo samo, niti ni postopka prekinilo) in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – USTAVNO PRAVO
VSL0076281
URS člen 36. ZPP člen 142. ZVO-1 člen 148.
osebno vročanje pisanj odvetniku – izvajalec gospodarske javne službe – pravica dostopa izvajalca gospodarske javne službe v stanovanjske prostore – dimnikar – čičenje in pregled kurilnih dimnovodnih naprav – pravica do nedotakljivosti stanovanja – spor majhne vrednosti
Pisanja iz 142. člena ZPP se vročajo osebno tudi odvetniku.
Na podlagi 2. odstavka 148. člena ZVO-1 imajo izvajalci gospodarske javne službe zaradi izvajanja svojih nalog pravico dostopa do kurilne naprave, dimnikarskih vodov in prezračevalnih naprav v poslovnem ali drugem prostoru, torej tudi pravico dostopa v stanovanjske prostore (tudi v spalnico, če se tam nahaja kurilna naprava, dimnikarski vod ali prezračevalna naprava).
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 212, 212/1, 214, 214/1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 215, 215/3, 358, 358-5.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinek poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - nedopusten predlog za izvršbo - pravno pomembno dejstvo - res iudicata - prenehanje pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da naj bi bila nad dolžnikom že pred začetkom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, ki naj bi imela učinek tudi za izterjevano terjatev, predstavlja pravno pomembno dejstvo, z uveljavljanjem katerega bi dolžnik lahko uspel v morebitni upnikovi pravdi zoper njega. V takšnem primeru namreč za del izterjevane terjatve izvršilni naslov že obstaja, za del izterjevane terjatve pa ga upnik v skladu z ZFPPIPP ne more (več) pridobiti.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.