stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – tožba zaradi neveljavnost oporoke
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta glede zahtevka na neveljavnost oporoke in zaradi neutemeljenosti razdedinjenja (na hiter in primeren način) zadošča, da sodišče upošteva premoženje, ki je predmet oporočnega dedovanja, ugotavljanje zapustnikovih dolgov pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v takšni pravdi ni potrebno in ta okvir presega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust - program razreševanja presežnih delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega dela se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala. Tožena stranka je zmanjšala število zaposlenih na tem delovnem mestu s 24 na 21 zaposlenih delavcev in tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v izključni pristojnosti delodajalca, da odloči, kateremu izmed delavcev bo prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Tožena stranka zato niti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dolžna navajati razlogov za odločitev, da izmed 24 delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu monter 2, pogodbo o zaposlitvi odpove ravno tožnici.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081437
ZASP člen 80, 80/1. OZ člen 12. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1.
sorodne pravice – nadomestilo za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov – tarifa – skupni sporazum – pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije – obličnost – in dubio pro auctore – nedovoljene pritožbene novote – trditveno breme – siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev
Pogodba je oblični pravni akt, ki ne vsebuje spornih in nejasnih določb glede roka dostave podatkov, zato interpretativno načelo „in dubio pro auctore“ ni uporabljivo.
ZPIZ-2 ne ureja več zavarovanja za telesne okvare in s tem pravice do invalidnine. Telesne okvare kot poseben zavarovalni riziko, na podlagi katerega lahko zavarovanci prejemajo invalidnino, so izločene iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odločeno je bilo, da se mora ta posebna pravica oziroma zavarovalni rizik telesnih okvar, ki ne vpliva na delovno zmožnost zavarovanca, na novo urediti zunaj pokojninskega sistema za vse državljane.
Tožnica je vlogo za priznanje invalidnine za telesno okvaro vložila v času veljavnosti ZPIZ-2. Njena telesna okvara je nastala kot posledica bolezni (in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni), zato na podlagi 3. odstavka 403. člena ZPIZ-2 nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6/7, 204, 204/5.OZ člen 352, 352/1.
neizbran kandidat - postopek izbire - diskriminacija - odškodnina - odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - zastaranje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil s sklepom obveščen o neizbiri. Tožbo je vložil po izteku 30-dnevnega roka od prejema tega sklepa, zato je zamudil rok za vložitev tožbe, ki ga določa peti odstavek 204. člena ZDR. Ni bistveno, ali je škoda nastala kasneje (v tožnikovem primeru takrat, ko je prejemal nižjo plačo na drugem delovnem mestu oziroma je bil brezposeln), saj ZDR v sedmem odstavku 6. člena predvideva odškodnino, ki jo sodišče odmeri po tožbi, vloženi v roku iz petega odstavka 204. člena ZDR, ko bodoča škoda po naravi stvari še ni nastala. Odškodnina po 6. členu ZDR ne predstavlja odškodnine po splošnih načelih civilnega prava, temveč „sui generis“ odškodnino, pri določitvi katere sodišče lahko upošteva tudi škodo, ki jo bo v prihodnosti utrpel neizbrani diskriminirani kandidat. Zato kasneje, po poteku roka iz petega odstavka 204. člena ZDR, te odškodnine neizbrani kandidat ne more več uspešno uveljavljati in dokazovati, da je bil pri izbiri diskriminiran. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnjen.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - potrošniški kredit
Uresničitev izrednega odpoklicnega upravičenja mora upnica tako dokazati najprej s sporočilom opomina dolžnici, s katerim izkazuje, da je nastalo pravno dejstvo, z nastankom katerega je upnik pridobil odpoklicno upravičenje (dolžnica v dodatno postavljenem roku ni poravnala zapadlih obveznosti) in nato še z izjavo o odpoklicu, s katero izkazuje, da je bilo odpoklicno upravičenje uresničeno. Slednje povzroči predčasno dospelost preostalega kredita, s čimer je izkazana tudi dospelost dolžničine obveznosti.
ZDR člen 90, 90/4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3. ZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - višina
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev na delovne mestu, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje strokovne izobrazbe.
Člen 90/4 ZDR je glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine predvidel le višino, ki jo delavec dogovori z delodajalcem. To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče. V zakonodaji niso bili oblikovani kriteriji za določitev višine sorazmernega dela odpravnine, zato se je do tega vprašanja morala opredeliti sodna praksa.
ZDR člen 42, 126. OZ člen 45, 49, 94, 95. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sporazum o znižanju plače - napake volje - zmota - grožnja - prevara - izpodbojna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - stimulacija
Iz vsebine tožnikovih trditev izhaja, da uveljavlja napake volje pri sklenitvi sporazuma o znižanju plače, in sicer grožnjo ter prevaro, ki sta urejeni v 45. in 49. členu OZ. Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe, kar je po vsebini sporazum o znižanju plače, je pogodbo potrebno izpodbijati (94. in 95. člen OZ), in sicer z oblikovalnim tožbenim zahtevkom pred pristojnim sodiščem. Tega tožnik ni storil, zato sporazum o znižanju plače velja in se tožnik v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na napake volje pri sklepanju tega sporazuma.
Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi izpovedb tožnika in direktorja tožene stranke in listinskih dokazov ugotovilo, da tožnik za toženo stranko ni pridobil določenega posla, zato do plačila vtoževane stimulacije ni upravičen. Glede na to, da sta izpovedbi tožnika in direktorja tožene stranke diametralno nasprotni, dokazno breme pa je na tožniku, ki je v ta namen substancirano predlagal zaslišanje tudi drugih prič, bi sodišče prve stopnje te dokaze moralo izvesti. Ker jih ni, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločitev tožene stranke, sprejeta na podlagi določb Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF (ZOPRZUJF), je postala pravnomočna. S to odločbo je tožena stranka sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj. S pravnomočno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku nastala razlika izplača v dveh obrokih in brezobrestno. Odločitev je temeljila na določbi 2. člena ZOPRZUJF, ki je vprašanje izplačila razlike protiustavno znižanega dela pokojninskih dajatev uredil tako, da se upravičencem razlika izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti. Zato tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 37, 38, 43.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljišču, na katerem je bila zgrajena garaža, je odločilno, da je hišni svet na zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke. Pravdni prednik pa je gradnjo plačal, poravnaval prispevke za stavbno zemljišče.
Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, se ta ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojna tožba v ločenem postopku. Ker je bila obravnavana tožba sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, pa je sodišče ni dovolilo in jo je odstopilo pristojnemu sodišču, je postala samostojna, prvotno postavljen pogoj za njeno obravnavanje pa je izgubil vsak smisel, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči z obrazložitvijo, da se pogoj ni izpolnil, ker je bila v osnovni pravdi sklenjena sodna poravnava.
Toženec je s pogodbo z V. pridobil relativno velik posel (v zvezi s tem drži ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni niti trdila, da bi material lahko prodala komu drugemu pod boljšimi pogoji, kar bi kazalo na neskrbnost toženca), tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da priznavanje provizij ni (bilo) neobičajno, dejstvo osebne povezanosti pa lahko govori tako v prid trditvam tožeče (neutemeljeno ravnanje toženca) kot v prid trditvam toženca (zaradi osebne povezanosti so sploh pridobili posel). Na podlagi povedanega zato naknadno priznanje provizije samo po sebi dejansko ne dokazuje ravnanja v nasprotju z 263. členom ZGD-1, še manj pa nastanka škode tožeči stranki. V taki situaciji se je dokazno breme v procesnem smislu prevesilo ponovno na tožečo stranko, ki pa je bila, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, le pasivna in zato ni uspela izkazati, da naj bi toženec ravnal v nasprotju z obveznostmi iz 263. člena ZGD-1.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 77/5, 273. ZENDMPE člen 34, 34/2.
sodna ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
AO-plus zavarovanje - veljavnost zavarovalne pogodbe v času nastanka škodnega dogodka - razveljavitev pogodbe - soglasna razveza pogodbe - izplačilo škode - odškodninska odgovornost - odpoved zavarovalne pogodbe za nazaj
Če tožena stranka meni, da zavarovalna pogodba ni bila veljavna v času nastanka škodnega dogodka, bi slednjo morala na ustrezen način izpodbiti (oziroma jo razveljaviti), sicer pa dokazati, da je prišlo do razveze zaradi soglasja volj obeh pogodbenih strank.
nastanek taksne obveznosti – dolžnost plačila sodne takse – izterjava neplačane takse – ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlog – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – prekinitev teka rokov za pravdna dejanja – nadaljevanje postopka – sprememba vrednosti predmeta med postopkom
Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, zaradi katerega je prišlo po samem zakonu do prekinitve pravdnega postopka, v ničemer ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da plača sodno takso. Slednja je vezana izključno na nastanek taksne obveznosti. Višina že odmerjene sodne takse bo ostala nespremenjena, ne glede na to, ali se bo po objavi sklepa o preizkusu terjatev tudi pravdni postopek nadaljeval glede celotne vtoževane terjatve ali samo njenega dela.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 226, 226/2.
tuja pravna oseba – tožniška varščina – ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - formalna dokazna pravila
Zgolj z zatrjevanjem, da je izpisek iz spletne strani sodišča skrajno neprimeren in nezanesljiv, pritožnica ne more omajati pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da izjema po 1. točki 1. odstavka 91. člena ZMZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je postalo očitno, da pojasnila ministrstva za pravosodje ne bo prejelo, svojo odločitev utemeljeno gradilo na dokazu, ki ga je predložila tožena stranka, na kateri je v predmetnem postopku (tudi) breme zatrjevanja, da so v državi, katere državljan je tožnik, pravne osebe dolžne dajati varščino. Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, presoja listinskega dokaza (ki je trditve tožene stranke potrdil) ne more predstavljati nezakonitega načina ugotavljanja pogoja vzajemnosti.
Toženke ne bremeni objektivna odgovornost, zaradi izliva vode oziroma počenja cevi v njenem stanovanju. Cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, ni nevarna stvar. Če v določenih okoliščinah (tudi po spletu okoliščin) postane nevarna in povzroči (tudi večjo škodo), to ne spremeni narave njene (subjektivne) odgovornosti. To dejstvo zahteva le presojo predpostavk odškodninske odgovornosti za nastop teh okoliščin. Če je povprečna nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, je podlaga odškodninske odgovornosti še vedno krivdna. Okoliščina, da škoda izvira iz sfere toženke, zadošča za opredelitev protipravnega ravnanja: kot tako je treba opredeliti ravnanje, katerega objektivna posledica je nastanek škode.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - neposlovanje
Iz povzetih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče zaključiti ali je sodišče svojo odločitev, da zavrže predlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije sprejelo iz razloga, ker iz predloga “tudi” ne izhaja, niti ni izkazano, da družba na navedenem poslovnem naslovu ne posluje, kar je zakonski razlog za vodenje postopka izbrisa brez likvidacije ali iz razloga, ker predlagatelji niso uspeli dokazati, da družba nima soglasja za poslovanje na poslovnem naslovu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).