redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust - program razreševanja presežnih delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega dela se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala. Tožena stranka je zmanjšala število zaposlenih na tem delovnem mestu s 24 na 21 zaposlenih delavcev in tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v izključni pristojnosti delodajalca, da odloči, kateremu izmed delavcev bo prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Tožena stranka zato niti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dolžna navajati razlogov za odločitev, da izmed 24 delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu monter 2, pogodbo o zaposlitvi odpove ravno tožnici.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
prerekana terjatev – terjatev temelječa na izvršilnem naslovu – kdo mora biti napoten na pravdo
Iz rubrike “podatki skladno s 70. členom ZFPPIPP“ pri 15. zaporedni številki končnega seznama z dne 20. 12. 2014 izhaja, da upnikova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Torej bi moral biti na pot pravde napoten stečajni dolžnik.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013621
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/2. ZDR člen 206. ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca varno delo - odločba ZPIZ - invalid - protipravnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožena stranka se je zavestno odločila, da tožnika pusti delati na delovnem mestu, za katerega je bilo z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da za tožnika ni ustrezno in s tem obšla dolžnost razporeditve na drugo ustrezno delo in tožniku povzročila škodo. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljen.
Ker sam zakon daje prednost povrnitve predujma pred poplačilom ločitvenega upnika, je materialnopravno zmotno prepričanje, da bi morala biti sredstva (najprej) nakazana pritožniku kot ločitvenemu upniku.
Materialnopravno podlago za vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka predstavlja drugi odstavek 103. člena ZSDP (po katerem Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu). Ta znesek je toženka dolžna vrniti po določbi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla, to dolžan vrniti. V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga za izplačana sredstva, zato je izpolnjen dejanski stan za vrnitev preveč izplačanega zneska.
ZDR člen 42, 126. OZ člen 45, 49, 94, 95. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sporazum o znižanju plače - napake volje - zmota - grožnja - prevara - izpodbojna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - stimulacija
Iz vsebine tožnikovih trditev izhaja, da uveljavlja napake volje pri sklenitvi sporazuma o znižanju plače, in sicer grožnjo ter prevaro, ki sta urejeni v 45. in 49. členu OZ. Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe, kar je po vsebini sporazum o znižanju plače, je pogodbo potrebno izpodbijati (94. in 95. člen OZ), in sicer z oblikovalnim tožbenim zahtevkom pred pristojnim sodiščem. Tega tožnik ni storil, zato sporazum o znižanju plače velja in se tožnik v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na napake volje pri sklepanju tega sporazuma.
Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi izpovedb tožnika in direktorja tožene stranke in listinskih dokazov ugotovilo, da tožnik za toženo stranko ni pridobil določenega posla, zato do plačila vtoževane stimulacije ni upravičen. Glede na to, da sta izpovedbi tožnika in direktorja tožene stranke diametralno nasprotni, dokazno breme pa je na tožniku, ki je v ta namen substancirano predlagal zaslišanje tudi drugih prič, bi sodišče prve stopnje te dokaze moralo izvesti. Ker jih ni, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločitev tožene stranke, sprejeta na podlagi določb Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF (ZOPRZUJF), je postala pravnomočna. S to odločbo je tožena stranka sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj. S pravnomočno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku nastala razlika izplača v dveh obrokih in brezobrestno. Odločitev je temeljila na določbi 2. člena ZOPRZUJF, ki je vprašanje izplačila razlike protiustavno znižanega dela pokojninskih dajatev uredil tako, da se upravičencem razlika izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti. Zato tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik ves čas delovnega razmerja pri različnih delodajalcih v spornem času od leta 1995 dalje opravljal delo pralca vozil in po potrebi tudi druga opravila, da je delo ves čas opravljal v isti poslovni hiši na istem naslovu, da je (enako kot tudi drugi zaposleni) opravljal tudi delo pri gospodarskih družbah, pri katerih (še) ni bil zaposlen ter da formalna sprememba delodajalca in sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi na tožnikovo delo (in tudi ne na delo drugih zaposlenih) praktično ni vplivala, so podane okoliščine, ki kažejo na obstoj dejanske delovnopravne kontinuitete tožnikovega delovnega razmerja. Zato je tožnik upravičen do višje odpravnine, kot je tista, ki mu je bila s strani tožene stranke izplačane za dve leti (formalne) delovne dobe, saj je za ugotovitev dolžine delovne dobe in posledično izračun višine odpravnine potrebno šteti delovnopravno kontinuiteto.
ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Ugovor ničnosti izvršilnega naslova je lahko predmet ugovorne obravnave šele, ko stranka razpolaga z listino, iz katere izhaja ničnost izvršilnega naslova, le-to pa mora dolžnik izposlovati v pravdnem postopku.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlitev novega delavca - prenehanje potrebe po delu
Tožena stranka je na delovnem mestu sistemskega inženirja (za določen čas) na novo zaposlila delavca zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, tožniku pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato ni bil podan utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik (ki je bil sicer zaposlen za nedoločen čas) bi lahko opravljal svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in toženi stranki ne bi bilo potrebno na novo zaposliti delavca, iz razloga, ker je bila delavka na porodniškem dopustu. Delo iz pogodbe o zaposlitvi je dejansko še obstajalo in je imela tožena stranka še potrebo po delu sistemskega inženirja, delovna mesta je imela zasedena le formalno, ne pa tudi dejansko.
ZDR člen 42, 126, 204, 204/4. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 7, 7/5.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - medicinska sestra
Tožnice so v spornem obdobju opravljale dela in naloge delovnega mesta zobozdravstveni asistent, čeprav so bile formalno razporejene na delovno mesto srednje medicinske sestre v ambulanti. Zato so upravičene do plačila po dejanskem delu, torej do plačila, kot bi ga prejele, če bi imele sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zobozdravstveni asistent.
Sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni poseglo v organiziranje delovnega procesa in sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki, saj je njegova odločitev temeljila na ugotovitvi, da je tožena stranka imela organizirano delo tudi za delovno mesto zobozdravstveni asistent, ki so ga tožnice opravljale (kljub temu, da tega delovnega mesta formalno ni imela sistemiziranega). Sodišče prve stopnje ni naložilo toženi stranki, da v sistemizacijo vnese določeno delovno mesto, kot to smiselno zatrjuje tožena stranka v pritožbi, temveč ji je le naložilo, da tožnicam izplača plačilo glede na dejansko opravljeno delo.
Čeprav sodišču ob tem, da nekatere od izvedenih dokazov označi za verodostojne in za to poda ustrezne razloge, niti ni potrebno dodatno utemeljevati, zakaj (torej iz enakih razlogov, ob upoštevanju argumenta po nasprotnem) nasprotne dokaze ocenjuje za neverodostojne (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 50/2000 z dne 24.10.2002), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje podalo tako utemeljitev za verodostojnost pravno relevantnih izvedenih dokazov kot tudi utemeljitev o neverodostojnosti izvedenih dokazov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ugotovljene okoliščine ne dopuščajo spoznanja, da je mogoče pričakovati, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Res je, da obtoženec še ni bil obsojen, da izhaja iz urejenega družinskega okolja in da je oče dveh mladoletnih otrok, ki ju je dolžan preživljati ter da je izgubil službo na policiji, vendar je sodišče prve stopnje tem okoliščinam delo preveliko težo oziroma so se te pravilno odrazile le pri določitvi višine zaporne kazni za posamezna kazniva dejanja ter pri višini enotne kazni.
ZPP člen 236a, 236a/6, 286b, 339, 339/1. OZ člen 59, 59/3, 130, 130/1.
zastopnik družbe - predsednik uprave - predsednik nadzornega sveta - tuja pravna oseba - notranje omejitve zastopanja - obljuba dana drugemu - sprememba zakonodaje - pogoj za sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogoja - odstop od predpogodbe - odškodninska odgovornost - odgovornost za neizpolnitev pogoja - pisne izjave prič
Kapitalsko družbo (d.d. ali d.o.o) lahko zastopa in predstavlja zgolj uprava oz. poslovodstvo, medtem ko je vloga nadzornega sveta v teh družbah zgolj v tem, da nadzoruje vodenje poslov družbe. Predsednik uprave tožene stranke je upravičen toženo stranko zastopati samostojno, pri čemer kakršnekoli notranje omejitve zastopanja oziroma vodenja poslov v razmerju do tretjih oseb nimajo nobenega pravnega učinka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081437
ZASP člen 80, 80/1. OZ člen 12. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1.
sorodne pravice – nadomestilo za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov – tarifa – skupni sporazum – pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije – obličnost – in dubio pro auctore – nedovoljene pritožbene novote – trditveno breme – siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev
Pogodba je oblični pravni akt, ki ne vsebuje spornih in nejasnih določb glede roka dostave podatkov, zato interpretativno načelo „in dubio pro auctore“ ni uporabljivo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, z obrazložitvijo, da je v okviru postopka varnostne preiskave opravila razgovor s tožnikom, ki je priznal, da je v obdobju zadnjih petih let večkrat odtujil odpadne blistre zdravil. Tožnikovo priznanje ni bilo prostovoljno, temveč izsiljeno. Tožnik je očitane kršitve priznal potem, ko je bil nepričakovano in nepripravljen pozvan na razgovor, obdolžen storitve kaznivega dejanja in bil kljub temu, da je izvršitev očitanih dejanj jasno zanikal, s strani oseb, ki so zanj predstavljale avtoriteto, podvržen dalj časa trajajočemu zaslišanju in zavajajočim trditvam, da obstajajo zoper njega obremenilni materialni dokazi, grožnjam, da bo primer predan policiji in opomnjen, da ima tri otroke in da je bil ob koncu zaslišanja tako uničen, da je bil pripravljen podpisati karkoli, da bi se zaslišanje končalo in da bi lahko odšel domov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik protipravno odtujil odpadne blistre zdravil, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 90, 90/4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3. ZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - višina
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev na delovne mestu, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje strokovne izobrazbe.
Člen 90/4 ZDR je glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine predvidel le višino, ki jo delavec dogovori z delodajalcem. To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče. V zakonodaji niso bili oblikovani kriteriji za določitev višine sorazmernega dela odpravnine, zato se je do tega vprašanja morala opredeliti sodna praksa.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – tožba zaradi neveljavnost oporoke
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta glede zahtevka na neveljavnost oporoke in zaradi neutemeljenosti razdedinjenja (na hiter in primeren način) zadošča, da sodišče upošteva premoženje, ki je predmet oporočnega dedovanja, ugotavljanje zapustnikovih dolgov pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v takšni pravdi ni potrebno in ta okvir presega.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25, 37, 37/1. URS člen 8.
nova odmera pokojnine – mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju – poseg v pridobljene pravice
Vprašanje ponovne odmere pokojnin je urejeno v 37. členu Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ker ima tožnik v Republiki Sloveniji dopolnjenih 15 let, 4 mesece pokojninske dobe, v Republiki Hrvaški pa 19 let in 8 mesecev, je bilo potrebno po določbah sporazuma pokojnino na novo odmeriti.
Navedeni sporazum ne določa učinkov za nazaj, temveč šele po njegovi uveljavitvi. Gre za ponovno odmero po uradni dolžnosti, vendar šele od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. Odločilen je torej datum in s tem dejansko stanje v času začetka novega postopka za ponovno odmero pokojnine.