postopek osebnega stečaja – stečajna masa – nejudikatna terjatev – premoženje stečajnega dolžnika – zastopanje stečajnega dolžnika – upravitelj
V stečajno maso pod pogoji iz 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi terjatve. Pritožbeno stališče, da vanjo spadajo le, če so sodno ugotovljene („priznane“), in da zato stečajne mase z njihovim sodnim uveljavljanjem ni možno zmanjšati, je napačno. Tako imenovane nejudikatne terjatve namreč prav tako predstavljajo premoženje stečajnega dolžnika, saj imajo svojo (tržno) vrednost in je moč z njimi v poslovnem prometu pravno razpolagati. Posledično (upoštevaje 2. odstavek 224. člena ZFPPIPP) spadajo v stečajno maso. Zato z začetkom stečajnega postopka vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah potrebnih za njihovo sodno uveljavitev po samem zakonu pridobi (oziroma ima le) upravitelj.
Pritožbeni rok začne teči od prvega naslednjega dne od dneva vročitve (smiselna uporaba drugega odstavka 111. člena ZPP).Glede na neizkazano vročitev sklepa ni mogoče preizkusiti, ali je rok za pritožbo zoper ta sklep že sploh začel teči ter posledično, kdaj se je iztekel.
Sodišče je tisto, ki o predlogu za odlog plačila sodne takse odloča ter mu ob presoji zakonskih pogojev ugodi in plačilo sodne takse do določenega roka odloži, ali pa tak predlog zavrne. Taksni zavezanec sicer lahko predlaga odlog plačila sodne takse do določenega datuma, ne more pa si sam, brez aktivnosti sodišča, postaviti roka, do katerega namerava plačati sodno takso, sodišče pa nato brez poprejšnje aktivnosti izreči sankcijo, če se taksni zavezanec tega roka, ki ga je sam zgolj predlagal, ne drži.
načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - notarski zapis - trditvena podlaga - obračun dolga
Navedena trditvena podlaga sodišču prve stopnje omogoča preizkus skladnosti izvršilnega naslova, v okviru katerega bi moralo presoditi, ali upnikova terjatev v postopku prisilne izvršbe po posameznih kreditnih obveznostih izhaja iz izvršilnega naslova, medtem ko bi bila presoja utemeljenosti posamezne obveznosti po višini dopustna šele, če bi dolžnika v obrazloženem ugovoru tej ugovarjala in bi zato postala sporna.
Pritožnik je v uvodu sklepa navedel, da gre za odločitev o ugovoru V.D. zoper plačilni nalog št. 6 z dne 30.08.2012, izrek sklepa pa se nanaša na ugovor pravne osebe B. d.o.o. Nerazumljivost izreka izpodbijanega sklepa je zato podana prav v tem, da prekrškovni organ s sklepom ni odločil o ugovoru fizične osebe, ki jo v uvodu navaja, napake, če bi šlo za napako pa tudi ni odpravil v smislu določbe 46. člena ZP-1.
ZIZ člen 76, 76/1. ZPP člen 7, 7/1, 78, 79, 80, 97, 98, 339, 339/2, 339/2-11.
pravilnost zastopanja – nepravilno zastopanje nasprotne stranke – skrbnik za poseben primer – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – sprememba izvršilnega naslova s sporazumom – trditveno in dokazno breme v pritožbi – sklicevanje na druge vloge v postopku
Skrbništvo za poseben primer je namenjeno varstvu koristi osebe, ki sama za določene svoje pravice ne more skrbeti, ne pa varstvu njenih sopogodbenikov. Obveščenost sopogodbenikov oseb, ki jim je postavljen skrbnik za poseben primer, na veljavnost sklenjenih pogodb s takimi osebami ne vpliva. Pomanjkljivosti pri zastopanju upnika v pravdnem in izvršilnem postopku dolžnik tudi sicer ne more uveljavljati, saj se na (eventualno) nepravilno zastopanje lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
Sporazum, iz katerega izhaja, da je bil znesek posojila nižji, kot je bil dosojen z izvrišilnim naslovom, slednjega ne spreminja. Da bi bilo mogoče ravnati po 1. odstavku 76. člena ZIZ, bi moral biti izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma bi moralo biti razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, to pa bi moralo biti izrecno in nedvoumno navedeno v sporazumu.
Pritožbene razloge in vse argumente mora stranka navesti v sami pritožbi, pri odločanju o pritožbi višje sodišče tako ne more upoštevati trditev iz drugih vlog v postopku.
ZIZ člen 16, 196, 197, 197/1, 197/1-2. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 96. ZDPN-2 člen 14, 14/3.
izterjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – davek od premoženja stavb – zamudne obresti – prednostna terjatev – specialne določbe
Po gramatikalni razlagi 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonite zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis, ne določa.
V primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo presegalo 420,00 EUR, izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na transakcijski račun pravne ali fizične osebe, zato pravna oseba zgolj zaradi dejstva, da ima blokiran TRR ne more biti delno oproščena plačila sodne takse.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Pritožnica z navedbami v pritožbi dejansko izraža nestrinjanje z dokazno oceno in ugotovljenimi konkretnimi dejstvi o poteku dogodkov, ki jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje. Ugotavljanje konkretnih dejstev pa je dejansko vprašanje, ne glede na to, ali sodišče ta dejstva ugotavlja neposredno ali posredno.
ZPP člen 495. ZEKom člen 71, 71/3, 131, 131/3. OZ člen 248.
spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – predčasna prekinitev pogodbe – prenos številke – telekomunikacije – najem opreme
Operater lahko naročniku za prenos številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkratni znesek, ki krije stroške izvedbe prenosa številke in ne sme biti tako visok, da bi odvrnil naročnika od uporabe te zmogljivosti.
Odločitev tožene stranke, sprejeta na podlagi določb Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF (ZOPRZUJF), je postala pravnomočna. S to odločbo je tožena stranka sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj. S pravnomočno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku nastala razlika izplača v dveh obrokih in brezobrestno. Odločitev je temeljila na določbi 2. člena ZOPRZUJF, ki je vprašanje izplačila razlike protiustavno znižanega dela pokojninskih dajatev uredil tako, da se upravičencem razlika izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti. Zato tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Družba I. d.d. je kot tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vtoževala pogodbeno kazen od toženke zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena v 12. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2005. To pogodbo sta sklenili družba J. d.d. in toženka. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da se je dne 12. 11. 2007 J. d.d. preimenovala v I. d.d., ki je nastopala kot tožeča stranka vse do naroka za glavno obravnavo z dne 25. 11. 2013. Na tem naroku je tožeča stranka navedla, da zaradi pripojitve dela tožeče stranke k družbi H. d.d. popravlja naziv tožeče stranke in modificira tožbeni zahtevek tako, da se dotedanji naziv tožeče stranka I. d.d. nadomesti z novim nazivom H. d.d.. Tožeča stranka (družba H. d.d. ni dokazala, da je podana njena aktivna legitimacija v tem individualnem delovnem sporu. Predloženi dokazi namreč ne dajejo opore zaključku, da je od družbe I. d.d. prešla na družbo H. d.d. tudi terjatev, ki je bila v tem individualnem delovnem sporu vtoževana od toženke (bivše delavke družbe I. d.d.). Zato tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule iz tega naslova ni utemeljen.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za odpravo kršitve, uveljavljal v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožnikovi pritožbi ni odločila v 30 dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnik v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahteval sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storil. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnik tožbenega zahtevka ni oblikoval tako, da bi izrecno zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013621
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/2. ZDR člen 206. ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca varno delo - odločba ZPIZ - invalid - protipravnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožena stranka se je zavestno odločila, da tožnika pusti delati na delovnem mestu, za katerega je bilo z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da za tožnika ni ustrezno in s tem obšla dolžnost razporeditve na drugo ustrezno delo in tožniku povzročila škodo. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljen.
prerekana terjatev – terjatev temelječa na izvršilnem naslovu – kdo mora biti napoten na pravdo
Iz rubrike “podatki skladno s 70. členom ZFPPIPP“ pri 15. zaporedni številki končnega seznama z dne 20. 12. 2014 izhaja, da upnikova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Torej bi moral biti na pot pravde napoten stečajni dolžnik.
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZDR-1 člen 33, 35, 37, 84, 84/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZVrt člen 2, 4, 41. ZPP člen 7, 7/2, 13, 206, 206/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev - kršitev kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedensko mnenje
Tožnik v pritožbi pravilno opozarja, da prihaja sodišče prve stopnje v nasprotje pri obrazložitvi razlogov o odločilnih dejstvih, saj na eni strani v sodbi navaja, da ni dokazano, da bi pri očitanih kršitvah prišlo do spolne konotacije, na drugi strani pa sodišče pavšalno, brez podrobnejše utemeljitve, zaključi, da takšna ravnanja, kot se očitajo tožniku, predstavljajo hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti tožnika kot vzgojitelja. Pri tem sodišče ne pojasni, katere kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti je tožena stranka tekom postopka tožniku dokazala, oziroma zakaj takšne kršitve po mnenju sodišča predstavljajo hujše kršitve delovnih obveznosti. Sklicevanje sodišča, da je z očitanimi ravnanji tožnik storil kršitev po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, oziroma da je tak razlog za odpoved tožena stranka dokazala, saj naj bi tožnik kršil 33. člen ZDR-1 in 37. člen ZDR-1 ter 2. člen ZVrt, ne more nadomestiti ustrezne obrazložitve dokazne ocene sodišča oziroma presoje, katera dejstva se po oceni sodišča, štejejo za dokazana, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju.
Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da pri presoji odpovedi in v njej navedenih ravnanj ni bistveno, kakšne so naloge oziroma delovne zadolžitve in pristojnosti vzgojitelja, zaradi česar sodišče tudi ni dopustilo strankam, da postavljajo pričam vprašanja v zvezi s tem. Glede na to, da se tožniku v odpovedi očitajo konkretne kršitve, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati, kakšne so bile delovne zadolžitve oziroma naloge delavca, saj se le tako lahko preizkusi, ali gre za kršitev delovnih obveznosti ali ne. S tem, ko sodišče strankam ni dopustilo postavitve vprašanj ali podajanje odgovorov v zvezi s siceršnjim delom tožnika, je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti postopka
Materialnopravno podlago za vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka predstavlja drugi odstavek 103. člena ZSDP (po katerem Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu). Ta znesek je toženka dolžna vrniti po določbi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla, to dolžan vrniti. V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga za izplačana sredstva, zato je izpolnjen dejanski stan za vrnitev preveč izplačanega zneska.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - bolezen
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožnici zaradi posledic poklicne bolezni v 30 % in bolezni v 70 % od določenega dne dalje podana invalidnost I. kategorije. Zato je tožbenemu zahtevku na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljeno ugodilo.
Tožnica je bila upravičena do prejemkov iz delovnega razmerja (plačilo regresa, pogodbene kazni, jubilejne nagrade) po kolektivni pogodbi uporabnika le v času dela pri uporabniku. Po prenehanju dela pri uporabniku pa je tožnica upravičena do prejemkov iz delovnega razmerja v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti tožene stranke oziroma splošnimi akti tožene stranke (agencija za posredovanje delavcev).
Pri odločanju o sodni razvezi po drugem odstavku 118. člena ZDR ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma njegova želja po nadaljevanju delovnega razmerja, temveč je lahko pravnorelevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo.
Izpodbijana posamična upravna akta sta, zaradi že odpravljenih pravnih posledic negativne uskladitve tožničine starostne pokojnine, pravno neučinkujoča. Zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb o negativni uskladitvi pokojnin zavreči (274. člen ZPP).