OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082962
OZ člen 168, 168/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2.
povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - skaženost - delno plačilo - odmea odškodnine - valorizacija - izbira metode valorizacije
Vprašanje valorizacije je pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
stroškovna odločitev – odmera stroškov – obrazloženost stroškovne odločitve – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083000
OZ člen 198. SPZ člen 37, 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – uporabnina – upravičenja solastnika – uporaba solastnine – korist in prikrajšanje solastnika – dovoljevanje uporabe tretji osebi – pravica do izjave
Za zahtevek za plačilo uporabnine je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Če tožena stranka dopušča, da je v enostanovanjski hiši njen brat in se o uporabi ni pripravljena pogovarjati s tožnikom, ni mogoče trditi, da tožena stranka nima koristi zato, ker sama ne biva v hiši.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004154
KZ člen 217, 217/2.
goljufija - goljufiv namen - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obtoženka je oškodovanca prepričala v izposojo najmanj 9.000.000,00 SIT z obljubami, da mu bo posojilo v kratkem času vrnila, ta lažna zagotovila pa podkrepila s trditvami o prodaji lastnega premoženja, čeprav obtoženka v času storitve kaznivega dejanja ni imela nobenega premoženja s katerim bi lahko dolg povrnila. O njenem goljufivem namenu pa še zlasti priča okoliščina, da z izposojo denarja ni mogla počakati niti do 29. 11. 2005, ko bi se na oškodovančevem bančnem računu sprostila vezana sredstva. Že same ugotovljene okoliščine primera, ko je obtoženka v manj kot dveh mesecih od pokojnega oškodovanca izvabila večjo vsoto denarja ter brez njegove vednosti in proti njegovi volji prodala del njegovih nepremičnin, med drugim tudi hišo v kateri je prebival, nasprotujejo zatrjevanjem pritožnice o obtoženkinih “čistih namenih” oziroma, da je šla k oškodovancu le čistit in mu nudit pomoč.
Zapuščinski postopek je bil izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij premoženjske narave vseh njih, po smrti njihove matere. Zato je bila tudi objava oklica in postavitev začasne zastopnice enemu od dedičev (ki je bil neznanega bivališča), dokler ta ni sam oziroma preko svojega pooblaščenca vstopil v postopek, v interesu vseh dedičev. Ker so zapuščino podedovali po enakih delih, vsak do 1/3, ni razloga, da tudi skupnih stroškov ne bi nosili v tem razmerju.
Stranka lahko zahteva povrnitev stroškov, ki jih povzroči druga stranka z očitno nepoštenim ravnanjem, vendar mora v primerih, ko želi doseči njihovo povrnitev, to tudi v zapuščinskem postopku izrecno zahtevati.
sprememba imena mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletni Nino je v času odločanja sodišča prve stopnje že dopolnil 14 let, zato sprememba njegovega imena brez njegovega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposoben izraziti svoje volje, ni dopustna (12. člen Zakona o osebnem imenu - v nadaljevanju ZOI).
sprememba obtožnega akta - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - zloraba pravic oškodovanca kot tožilca
Pravica oškodovanke kot tožilke, ko je po pooblaščencu spremenila obtožni akt, ni v nasprotju z ustavnimi jamstvi na katere se sklicuje pritožnik, če tožilec te svoje pravice ne zlorabi in če je dopuščeno, da tudi obdolženka lahko, glede na spremenjene okoliščine, še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnega akta ne bi prišlo. Slednje, torej možnost varovanja svojih pravic tudi po spremembi obtožnega akta, po prepričanju sodišča druge stopnje pri obdolženki ni z ničemer okrnjena. Postopek pred okrožnim sodišče se bo vodil po določilih ZKP o rednem postopku v katerem bo imela zagotovljene vse tiste pravice, katere ji po zakonu gredo.
Ker temelji sprememba obtožnega akta na poročilu z dne 6. 2. 2009,ki se nahaja v spisu in iz katerega izhaja, da je sporno zdravilo izdala v poznih popoldanskih urah, zdravnik pa v tistem času ni bil več dosegljiv, zaradi česar bi morala biti obdolženka še toliko bolj previdna, kar kaže na višjo stopnjo krivde z njene strani - eventuelni naklep, oškodovanki kot tožilki ni mogoče očitati zlorabe pravic.
Pritožniki s pritožbo nasprotujejo dednemu dogovoru sklenjenemu na zadnjem naroku. Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, s katero so se dediči dogovorili o deležih, ki jih dedujejo na stvareh, ki sodijo v zapuščino in o poravnavi stroškov, ki jih je priglasila dedinja E.V. ter o njenem plačilu ostalim dedičem iz naslova nezakonito dvignjenega denarja zapustnice. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva - tožba na razveljavitev sodne poravnave in je ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004141
ZKP člen 358. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3.
ogrožanje varnosti pri delu - delovna nesreča- gradbeni oder - način sestopanja z gradbenega odra - predmet obtožbe
Sodišče prve stopnje ob siceršnjih zaključkih, da je bil obdolženec glavni izvajalec del in tako tudi oseba odgovorna za varnost in zdravje pri delu na gradbišču ter ob vseh nepravilnostih ugotovljenih na gradbišču, ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Ko je presodilo, da obdolžencu ni moč dokazati očitanega kaznivega dejanja s tem, ko ni podane vzročne zveze med njegovim ravnanjem oziroma opustitvami in nastalo prepovedano posledico, torej da mu dejanje po pravni opredelitvi iz obtožbe ni dokazano, bi moralo tudi presojati, ali iz opisa kaznivega dejanja in dejanskih ugotovitev izhajajo zakonski znaki za blažjo pravno opredelitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
ZPP člen 112, 112/1, 112/4. Sodni red člen 212, 214.
pravočasnost vloge, vezane na rok – oddaja vloge neposredno na sodišču – uradne ure sodišča – sodni nabiralnik
V skladu s 1. odstavkom 112. člena ZPP velja, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se izteče rok. Če se vloga oddaja neposredno pri sodišču, je treba to storiti v času (oziroma do konca) uradnih ur. Izven delovnega časa pa se lahko odda le v standardizirani ovojnici v sodne nabiralnike, ki so nameščeni pri sodišču (glej 214. člen Sodnega reda v zvezi s 4. odstavkom 112. člena ZPP).
Pravno-veljavno vročitev vloge (pisanja) sodišču v civilnem postopku (če ne gre za uporabo sodnega nabiralnika) je moč opraviti le z njeno oddajo vložišču sodišča (glej 212. oziroma 214. člen Sodnega reda). Za izročitev (vročitev) vloge v civilnem postopku varnostniku ni podlage ne v ZPP in ne v Sodnem redu, ki sta v tem oziru edino relevantna.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - obračun in plačilo stroškov
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom loči med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom (1. člen), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V 7. alineji Tar. št. 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za „obračun stroškov“, torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika.
umik pritožbe – domneva umika pritožbe – nezakonit poziv sodišča
ZPP ne predpisuje domneve umika pritožbe, če pritožnik ne odgovori na poziv sodišča, ali še vztraja pri pritožbi. Tudi za takšen poziv namreč ni nobene pravne podlage.
Sodišče je tisto, ki o predlogu za odlog plačila sodne takse odloča ter mu ob presoji zakonskih pogojev ugodi in plačilo sodne takse do določenega roka odloži, ali pa tak predlog zavrne. Taksni zavezanec sicer lahko predlaga odlog plačila sodne takse do določenega datuma, ne more pa si sam, brez aktivnosti sodišča, postaviti roka, do katerega namerava plačati sodno takso, sodišče pa nato brez poprejšnje aktivnosti izreči sankcijo, če se taksni zavezanec tega roka, ki ga je sam zgolj predlagal, ne drži.