ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 288, 288/1. ZNP člen 37. URS člen 2.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - vodenje več ločenih postopkov - litispendenca - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje v drugem postopku - različna mnenja izvedencev - ambulantno zdravljenje - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - milejši ukrep - poslovna sposobnost - postavitev začasnega skrbnika
Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015.
Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.
Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K.
Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26. 5. 2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076361
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 153, 153/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 318.
zamudna sodba – sprememba sodne prakse – plačilo nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov – civilna kazen – preventivni namen civilne kazni – dejavnost kolektivne organizacije – izterjevanje plačila nadomestil – stroški terenskega poročanja
Toženca sta pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčevala fonograme in s tožnico nista sklenila pogodbe o javni priobčitvi fonogramov. Pravilno je zato materialnopravno izhodišče o uporabi Tarife zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
Prvi odstavek 153. člena ZASP določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, ki pa vključujejo tudi stroške odkrivanja kršiteljev avtorske pravice, saj je zakonska dolžnost kolektivnih organizacij tudi izterjevanje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev (6. točka 1. odstavka 146. člena ZASP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057358
ZOdv člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4. OZ člen 55, 55/1.
dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - obličnost - pisna oblika - oblika ad probationem - oblika ad valorem - načelo afirmacije pogodb
Za dogovor odvetnika o nagradi, vezani na uspeh v postopku (pactum de quota litis), je sicer res predpisana pisna oblika, vendar ni predpisana za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
sprememba imena mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletni Nino je v času odločanja sodišča prve stopnje že dopolnil 14 let, zato sprememba njegovega imena brez njegovega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposoben izraziti svoje volje, ni dopustna (12. člen Zakona o osebnem imenu - v nadaljevanju ZOI).
sprememba obtožnega akta - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - zloraba pravic oškodovanca kot tožilca
Pravica oškodovanke kot tožilke, ko je po pooblaščencu spremenila obtožni akt, ni v nasprotju z ustavnimi jamstvi na katere se sklicuje pritožnik, če tožilec te svoje pravice ne zlorabi in če je dopuščeno, da tudi obdolženka lahko, glede na spremenjene okoliščine, še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnega akta ne bi prišlo. Slednje, torej možnost varovanja svojih pravic tudi po spremembi obtožnega akta, po prepričanju sodišča druge stopnje pri obdolženki ni z ničemer okrnjena. Postopek pred okrožnim sodišče se bo vodil po določilih ZKP o rednem postopku v katerem bo imela zagotovljene vse tiste pravice, katere ji po zakonu gredo.
Ker temelji sprememba obtožnega akta na poročilu z dne 6. 2. 2009,ki se nahaja v spisu in iz katerega izhaja, da je sporno zdravilo izdala v poznih popoldanskih urah, zdravnik pa v tistem času ni bil več dosegljiv, zaradi česar bi morala biti obdolženka še toliko bolj previdna, kar kaže na višjo stopnjo krivde z njene strani - eventuelni naklep, oškodovanki kot tožilki ni mogoče očitati zlorabe pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004141
ZKP člen 358. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3.
ogrožanje varnosti pri delu - delovna nesreča- gradbeni oder - način sestopanja z gradbenega odra - predmet obtožbe
Sodišče prve stopnje ob siceršnjih zaključkih, da je bil obdolženec glavni izvajalec del in tako tudi oseba odgovorna za varnost in zdravje pri delu na gradbišču ter ob vseh nepravilnostih ugotovljenih na gradbišču, ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Ko je presodilo, da obdolžencu ni moč dokazati očitanega kaznivega dejanja s tem, ko ni podane vzročne zveze med njegovim ravnanjem oziroma opustitvami in nastalo prepovedano posledico, torej da mu dejanje po pravni opredelitvi iz obtožbe ni dokazano, bi moralo tudi presojati, ali iz opisa kaznivega dejanja in dejanskih ugotovitev izhajajo zakonski znaki za blažjo pravno opredelitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
ZPP člen 112, 112/1, 112/4. Sodni red člen 212, 214.
pravočasnost vloge, vezane na rok – oddaja vloge neposredno na sodišču – uradne ure sodišča – sodni nabiralnik
V skladu s 1. odstavkom 112. člena ZPP velja, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se izteče rok. Če se vloga oddaja neposredno pri sodišču, je treba to storiti v času (oziroma do konca) uradnih ur. Izven delovnega časa pa se lahko odda le v standardizirani ovojnici v sodne nabiralnike, ki so nameščeni pri sodišču (glej 214. člen Sodnega reda v zvezi s 4. odstavkom 112. člena ZPP).
Pravno-veljavno vročitev vloge (pisanja) sodišču v civilnem postopku (če ne gre za uporabo sodnega nabiralnika) je moč opraviti le z njeno oddajo vložišču sodišča (glej 212. oziroma 214. člen Sodnega reda). Za izročitev (vročitev) vloge v civilnem postopku varnostniku ni podlage ne v ZPP in ne v Sodnem redu, ki sta v tem oziru edino relevantna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004154
KZ člen 217, 217/2.
goljufija - goljufiv namen - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obtoženka je oškodovanca prepričala v izposojo najmanj 9.000.000,00 SIT z obljubami, da mu bo posojilo v kratkem času vrnila, ta lažna zagotovila pa podkrepila s trditvami o prodaji lastnega premoženja, čeprav obtoženka v času storitve kaznivega dejanja ni imela nobenega premoženja s katerim bi lahko dolg povrnila. O njenem goljufivem namenu pa še zlasti priča okoliščina, da z izposojo denarja ni mogla počakati niti do 29. 11. 2005, ko bi se na oškodovančevem bančnem računu sprostila vezana sredstva. Že same ugotovljene okoliščine primera, ko je obtoženka v manj kot dveh mesecih od pokojnega oškodovanca izvabila večjo vsoto denarja ter brez njegove vednosti in proti njegovi volji prodala del njegovih nepremičnin, med drugim tudi hišo v kateri je prebival, nasprotujejo zatrjevanjem pritožnice o obtoženkinih “čistih namenih” oziroma, da je šla k oškodovancu le čistit in mu nudit pomoč.
Pritožniki s pritožbo nasprotujejo dednemu dogovoru sklenjenemu na zadnjem naroku. Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, s katero so se dediči dogovorili o deležih, ki jih dedujejo na stvareh, ki sodijo v zapuščino in o poravnavi stroškov, ki jih je priglasila dedinja E.V. ter o njenem plačilu ostalim dedičem iz naslova nezakonito dvignjenega denarja zapustnice. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva - tožba na razveljavitev sodne poravnave in je ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Zapuščinski postopek je bil izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij premoženjske narave vseh njih, po smrti njihove matere. Zato je bila tudi objava oklica in postavitev začasne zastopnice enemu od dedičev (ki je bil neznanega bivališča), dokler ta ni sam oziroma preko svojega pooblaščenca vstopil v postopek, v interesu vseh dedičev. Ker so zapuščino podedovali po enakih delih, vsak do 1/3, ni razloga, da tudi skupnih stroškov ne bi nosili v tem razmerju.
Stranka lahko zahteva povrnitev stroškov, ki jih povzroči druga stranka z očitno nepoštenim ravnanjem, vendar mora v primerih, ko želi doseči njihovo povrnitev, to tudi v zapuščinskem postopku izrecno zahtevati.
Pritožbeni rok začne teči od prvega naslednjega dne od dneva vročitve (smiselna uporaba drugega odstavka 111. člena ZPP).Glede na neizkazano vročitev sklepa ni mogoče preizkusiti, ali je rok za pritožbo zoper ta sklep že sploh začel teči ter posledično, kdaj se je iztekel.
Sodišče je tisto, ki o predlogu za odlog plačila sodne takse odloča ter mu ob presoji zakonskih pogojev ugodi in plačilo sodne takse do določenega roka odloži, ali pa tak predlog zavrne. Taksni zavezanec sicer lahko predlaga odlog plačila sodne takse do določenega datuma, ne more pa si sam, brez aktivnosti sodišča, postaviti roka, do katerega namerava plačati sodno takso, sodišče pa nato brez poprejšnje aktivnosti izreči sankcijo, če se taksni zavezanec tega roka, ki ga je sam zgolj predlagal, ne drži.
umik pritožbe – domneva umika pritožbe – nezakonit poziv sodišča
ZPP ne predpisuje domneve umika pritožbe, če pritožnik ne odgovori na poziv sodišča, ali še vztraja pri pritožbi. Tudi za takšen poziv namreč ni nobene pravne podlage.