nepopolna tožba – vrednost spornega predmeta – neoznačena vrednost spornega predmeta – predhoden preizkus tožbe
Ko je predhodni preizkus tožbe opravljen (in je ta že vročena v odgovor, opravljen pa je tudi že prvi narok za glavno obravnavo), tožbe ni mogoče zavreči, ker tožeča stranka kljub pozivu ne označi vrednosti dela svojega nedenarnega zahtevka.
Tožničina tožba obsega denarni in nedenarni zahtevek. Denarni znaša 2815 EUR nedenarni pa je tak, da je prima facie jasno, da od njega ni odvisna ne pristojnost sodišča ne pravica stranke do revizije, zato uporaba 45. člena ZPP ne pride v poštev.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog nasprotne stranke – kršitev načela kontradiktornosti – padec motorista – vzdrževanje ceste
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje dokaznega predloga tožeče stranke. Tožnik se ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožene stranke.
pozneje najdeno premoženje - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje dodatnega denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.
Vprašanje, kje je naslov strankinega dejanskega prebivališča, je procesno dejstvo. Tega procesnega dejstva sodišče načeloma ne ugotavlja v kakšnem posebnem spoznavnem procesu, marveč tožniku sodna pisanja vroča na naslov, ki ga je tožnik navedel v svojem prvem (otvoritvenem) sodnovarstvenem predlagalnem aktu, tožencu pa na naslov, ki ga je v tej isti vlogi navedel tožnik. Odtlej dalje je obveznost strank, da sodišču nedvoumno sporočijo spremembo naslova.
Skupno premoženje nastaja na podlagi samega zakona, kar je treba upoštevati tudi v primeru samostojnega podjetnika in njegovega osnovnega sredstva, ki je bilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze z dohodki iz dela. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje, bistveno in odločilno je, ali je neko premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
Ne gre za spremembo tožbe, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem tožbeni zahtevek ne spremeni. In prav s takšnim primerom imamo opravka tudi v obravnavani zadevi, saj tožnikovo črtanje pristavka „a“ v naslovu ne pomeni spremembe istovetnosti njegovega tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je konkretno in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj listina, ki jo je tožnica priložila predlogu za obnovo postopka (nov dokaz), ni takšne narave (oziroma zakaj odločitev o tožničinih zahtevkih zoper prvotoženko ne bi bila drugačna, tudi če bi bila listina predložena v času, ko o njih še ni bilo odločeno). Pritožba tem (za predmetni pritožbeni postopek edino pomembnim) zaključkom sodišča prve stopnje (argumentirano) ne oporeka in jih zato tudi ne izpodbije. Nestrinjanje z materialnopravnim naziranjem prvostopenjskega kot tudi pritožbenega sodišča, zaradi katerega njenim tožbenim zahtevkom ni bilo ugodeno, pa je za postopek odločanja o njenem predlogu za obnovo postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nerelevantno.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
ZODPol člen 67, 67/5, 88. SZ-1 člen 87. ZUS-1 člen 4. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 29, 47.
službeno stanovanje – dodelitev službenega stanovanja – sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje
Dodelitev službenega stanovanja uslužbencu MNZ se presoja skladno z določbami Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe policije in ne po Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki predvideva obravnavo v upravnem postopku.
začasni zastopnik – zakoniti zastopnik – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – postavitev začasnega zastopnika
Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je tudi, da je stranka pravdno nesposobna in da nima zakonitega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (1. odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057358
ZOdv člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4. OZ člen 55, 55/1.
dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - obličnost - pisna oblika - oblika ad probationem - oblika ad valorem - načelo afirmacije pogodb
Za dogovor odvetnika o nagradi, vezani na uspeh v postopku (pactum de quota litis), je sicer res predpisana pisna oblika, vendar ni predpisana za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranke lahko vložijo do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je treba pri njegovi obravnavi izhajati iz njihovih pravočasnih trditev o dejstvih.
Izjave o tem, da se odpoveduje pravici do zbornega sojenja ni podal obtoženi, temveč jo je v njegovi nenavzočnosti podala njegova zagovornica, kar je v nasprotju z 2. točko 2. odstavka 285.f člena ZKP. Sodišče bi se moralo na podlagi drugih okoliščin zanesljivo prepričati, da je izjava zagovornika skladna z obtoženčevo voljo.
povračilo škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – postavitev novega izvedenca – trditveno breme
Izvedenci podajajo strokovno oceno, ki objektivizira trajanje sekundarnega strahu glede samega zdravljenja, ocena strahu ob samem dogodku pa je predvsem v domeni sodišča.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se odškodnina v tej obliki odmeri za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) posledice, sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.