ZVEtL člen 13, 23, 23/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZOdvT člen 14, 14/4. Tarifna številka 2100, 3100, 3101, 3101-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – skupni stroški – drugi stroški postopka – uporaba ZNP – krivdno načelo – nagrada odvetnika – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
V zvezi s stroški postopka ZVEtL vsebuje le določbe o skupnih stroških, o drugih stroških postopka pa ne. Zato se zanje uporablja 35. člen ZNP.
Če zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, ne pride do vsebinske (meritorne) odločbe z ureditvijo pravnega razmerja med udeleženci, mora predlagatelj drugim udeležencem povrniti nastale jim stroške po krivdnem načelu.
Znižanje nagrade za postopek po prvi točki tar. št. 3101 je določeno le za predčasno prenehanje mandata: če ta preneha pred vložitvijo odgovora na predlog.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 264, 264/1, 264/2, 318.
organi vodenja in nadzora – član uprave delniške družbe – sklenitev pogodbe o svetovanju – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – ravnanje v dobro družbe – pregled poslovanja družbe – imenovanje posebnega revizorja – škoda – povzročitelj škode – okoriščenec – solidarna odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja
Član uprave delniške družbe ne more veljavno skleniti pogodbe o svetovanju v imenu družbe s samim s seboj, kar velja tudi za posle, ki jih družba sklene z drugo družbo, v kateri ima član uprave prevladujoč vpliv. S svojim ravnanjem je tako prvi toženec kršil tako svojo obveznost ravnanja v skladu z zakonom kot tudi obveznost zvestobe družbi in izogibanja konfliktov interesov. Nedvomno njegovo ravnanje ni bilo ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in ne ravnanje v dobro družbe v smislu določbe 263. člena ZGD-1.
Pravni red od delničarjev in članov nadzornih svetov ne pričakuje specialističnih, enkonomsko-finančnih in pravnih znanj, torej tudi ne od članov nadzornega sveta tožnice v konkretnem primeru. Iz tega razloga ZGD-1 pri pregledu poslovanja družbe določa sodelovanje revizorja.
V primeru iz 1. odstavka 264. člena ZGD-1 škoda nastane na podlagi odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca), zaradi poprejšnjega namernega napeljevanja oziroma zavajanja odgovornih, kar stori povzročitelj. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Solidarno pa odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja. To je lahko tretja oseba in ni nujno, da je povzročitelj škode ali solidarni odškodninski zavezanec (član organov vodenja ali nadzora). Pogoj pa je, da je ravnanje okoriščenca namerno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083608
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 112, 286.
razžalitev – odškodnina – zastaranje – subjektivni in objektivni zastaralni rok – vloga oddana priporočeno po pošti na dan prvega naroka
Glede na to, da sta bili sporni pisanji objavljeni v letu 2002 oziroma 2003, da ni bilo ugotovljeno, da tožnik ne bi bil seznanjen z njimi že tedaj, in da je bila tožba vložena 16. 7. 2009, se je tako triletni subjektivni zastaralni rok kot petletni objektivni zastaralni rok, že iztekel.
Za presojo o pričetku teka zastaralnega roka ni pomembno, v kakšni funkciji je tožnik izvedel za sporni pisanji.
Za navedbe, podane v vlogi, vloženi priporočeno po pošti na dan prvega naroka, ni mogoče šteti, da so podane pred zaključkom prvega naroka.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - javni uslužbenec
Ker tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da je toženec (policist) spornega dne ravnal namenoma ali s hudo malomarnostjo, ko se je z vozilom spustil po travnati brežini in nasedel na dvignjen del zemljišča, njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo na vozilu ni podana.
Skupno premoženje nastaja na podlagi samega zakona, kar je treba upoštevati tudi v primeru samostojnega podjetnika in njegovega osnovnega sredstva, ki je bilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze z dohodki iz dela. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje, bistveno in odločilno je, ali je neko premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
Pritožničine navedbe, da za maj, junij, julij in avgust 2010 ni prejela nobenega računa, je sodišče prve stopnje upoštevalo kot resnične in je zato štelo, da toženka pred vložitvijo tožbe s tem dolgom ni bila v zamudi. Zakonske zamudne obresti od zneska neupravičene obogatitve v tem časovnem obdobju štirih mesecev je tožnici prisodilo šele od naslednjega dne od postavitve zahtevka, to je od 27. 5. 2014 (ko je tožnica razširila zahtevek še za plačilo uporabnine za to sporno časovno obdobje), po določbi 2. odstavka 299. člen OZ, v celoti torej pravilno in zakonito. Zgolj dejstvo, da upnik ni dokazal, da je dolžnika terjal, še ne pomeni, da se je svoji terjatvi odpovedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
Ker je odškodninski zahtevek zastaran, se sodišču ni bilo treba opredeliti do tožbenih trditev o utemeljenosti izdaje sporne začasne odredbe niti do drugih navedb v zvezi z zatrjevano protipravnostjo ravnanja sodišč in sodnega izvršitelja.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 311, 311/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – ugovor nezapadle terjatve – odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora
Dolžnik je v svojem ugovoru navedel pravnopomembna dejstva v zvezi z upnikovo terjatvijo, na podlagi katerih bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična (nezapadlost terjatve ter drugačna višina terjatve), za dokazovanje teh dejstev pa je predlagal listinski dokaz, s čimer so tudi po oceni višjega sodišča izpolnjeni vsi kriteriji za obrazloženost ugovora, saj mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času odločanja dospela. Če ni, tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti. Glede na tako vsebino dolžnikovega ugovora pa sodišče v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more sprejeti drugačne odločitve kot je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločitev, da se bo o tem odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
sodni depozit – položitev stvari pri sodišču – predpostavke za položitev stvari pri sodišču
Predpostavke pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, alternativno našteva prvi odstavek 302. člena OZ. Za nobenega od naštetih primerov v omenjenem členu OZ v obravnavanem primeru ne gre. Uporaba določil o sodnem depozitu zato ne pride v poštev.
Vprašanje, kje je naslov strankinega dejanskega prebivališča, je procesno dejstvo. Tega procesnega dejstva sodišče načeloma ne ugotavlja v kakšnem posebnem spoznavnem procesu, marveč tožniku sodna pisanja vroča na naslov, ki ga je tožnik navedel v svojem prvem (otvoritvenem) sodnovarstvenem predlagalnem aktu, tožencu pa na naslov, ki ga je v tej isti vlogi navedel tožnik. Odtlej dalje je obveznost strank, da sodišču nedvoumno sporočijo spremembo naslova.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.
pravna sposobnost – sposobnost biti stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastanek in izgubo sposobnosti biti stranka v pogledu fizičnih oseb velja enako kot pri pravni sposobnosti. Pridobi se z rojstvom in izgubi s smrtjo. Tožnica je fizična oseba. Pritožnik ne trdi, da gre morda za neobstoječo osebo (da nikoli ni obstajala ali da je zaradi smrti prenehala). Očitek, da je sodišče s tem, ko je vodilo postopek s tožnico, storilo kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je zato neutemeljen.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076301
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 26, 29, 30, 30/6. ZNP člen 21, 37. ZPP člen 185, 185/1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokazna ocena - sprememba predloga v nepravdnem postopku
Zgolj ugotovitev sodišča, da imajo etažni lastniki določeno (daljše) časovno obdobje zemljiški parceli v izključni uporabi (kar je sodišče ugotovilo na podlagi ogleda in izpovedb predlagateljev), samo po sebi ne zadošča za ugotovitev, da sta zemljišči v celoti potrebni za redno rabo stavbe, ob upoštevanju pravil stroke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pasivna legitimacija - pravna oseba - statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - pritožbena novota
Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. Tožena stranka je imela možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.