Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka (tožničin novi delodajalec) ohranila svojo identiteto, da je nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožničin delodajalec, da je tožena stranka prevzela bistveni del zaposlenih in vse stranke tožničinega prejšnjega delodajalca ter da se je proizvodnja nadaljevala brez prekinitve v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Zato je pravilno zaključilo, da je potrebno pri tožničini delovni dobi in pri določitvi odpovednega roka upoštevati celotno delovno dobo tožnice pri prejšnjem delodajalcu in pri toženi stranki, ki je skupaj znašala 14 let. Ob upoštevanju 94. člena ZDR-1 zato tožnici pripada odpovedni rok v trajanju 54 dni.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083025
SPZ člen 271. ZPPDUP člen 22. ZPP člen 332, 337, 337/1, 375.
grobnica – lastninska pravica na grobnici – superficies solo cedit – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica na grobnici – najemna pogodba – najem grobnice – nedovoljene pritožbene novote
Sedaj veljavna ureditev, drugače kot prejšnja družbenolastninska ureditev, sledi načelu civilnega prava, „superficies solo cedit“, kar pomeni, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta na zemljišču, objekt sam torej ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zaradi spremembe ureditve SPZ vsebuje tudi prehodne določbe, ko je v primeru, ko lastnik zgradbe na zemljišču ni bil isti kot lastnik zemljišča, zgradba z dnem uveljavitve SPZ postala sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa je pridobil na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba.
V 271. členu SPZ gre le za primere, ko je imela pred uveljavitvijo ZLNDL ena organizacija združenega dela pravico uporabe na zemljišču, druga organizacija združenega dela pa pravico uporabe zgradbe na tem zemljišču in je v skladu z ZLNDL imetnik pravice uporabe na družbenem zemljišču postal lastnik tega zemljišča, organizacija združenega dela, ki je bila imetnik pravice uporabe na zgradbi, pa je postala lastnik zgradbe. Grobnica pa je v skladu z ZPPDUP ena izmed zvrsti grobov, torej glede na omejen domet 271. člena SPZ ne gre za zgradbo, ki bi lahko postala predmet stavbne pravice.
ZKolP člen 10, 11, 12, 17, 25, 30, 32, 34. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 30.
pogodbena kazen - odpoved pogodbe o zaposlitvi – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe – stvarna veljavnost kolektivne pogodbe – sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Pogodbeni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorili, da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe določene kolektivne pogodbe (Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti), čeprav ta sama po sebi delodajalca ne zavezuje. V takem primeru bi v razmerju med pogodbenima strankama določbe kolektivne pogodbe zavezovale obe pogodbeni stranki. Zato je bistveno, ali je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank taka, da med strankama veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se že v uvodu in nato še pri urejanju prejemkov iz delovnega razmerja sklicuje na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, jasne in nedvoumne ter da so bile določbe te kolektivne pogodbe po volji strank inkorporirane v pogodbo o zaposlitvi kot njen sestavni del.
Po določbi 30. člena Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Besedilo te določbe je jasno in izplačila pogodbene kazni ne veže na nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak na nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, tožena stranka pa jo je prijavila po razveljavitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zavarovanje za nazaj. To pomeni, da je zaradi nezakonite odpovedi prišlo tudi do dejanskega prenehanja delovnega razmerja. Zato je tožnica upravičena do izplačila pogodbene kazni.
V okviru posestnega varstva se varuje že gola dejanska oblast na stvari. Zato mora sodišče upoštevati zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje. To pomeni, da bo užival posestno varstvo tudi viciozni posestnik, ki je pridobil posest s silo, skrivaj ali z zlorabo zaupanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082992
OZ člen 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – udarec v glavo – pretres možganov – premoženjska škoda – pravica do izjave o dokazu – pravočasnost dokaza
Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v potrdilo delodajalca o izgubi nagrade tožnika za stalnost pri delu. Potrdilo delodajalca z dne 18. 12. 2014 je nato priložil z vlogo 10. 3. 2014, torej pravočasno, saj je bil dokaz predlagan na prvem naroku, a tožnik takrat z njim še še ni razpolagal. Sodišče tega potrdila (skupaj z vlogo tožnika z dne 10. 3. 2014) ni vročilo toženi stranki. Iz dokaznega sklepa na naroku 28. 1. 2014 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v predlagani dokaz niti ni tega storilo na naroku 25. 11. 2014. Sodišče je s takim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost, da se izjavi o predmetnem dokazu.
Tožeča stranka je upravičena zgolj do tistega zneska, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo glasbenih del po Pravilniku iz leta 1998.
DDV je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitve. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
pogodba o finančnem leasingu - predčasno prenehanje pogodbe - pravica do odškodnine - jamčevanje dobavitelja za stvarne in pravne napake - dogovor o financiranju plačila zavarovalne premije - vrnitev originalne police
Tožnica pri konkretni pogodbi o finančnem leasingu ni nastopala v vlogi dobaviteljice, ampak je nakup zgolj financirala. Dobavitelja tudi ni izbrala in je vse pravice iz odgovornosti za stvarne in pravne napake, ki izvirajo iz jamčevanja dobavitelja in zahtevke iz naslova garancije za brezhibno delovanje vozila in eventuelno odškodnino, prenesla na toženca. Slednji bi zato moral morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti direktno zoper dobavitelja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
povračilo škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – postavitev novega izvedenca – trditveno breme
Izvedenci podajajo strokovno oceno, ki objektivizira trajanje sekundarnega strahu glede samega zdravljenja, ocena strahu ob samem dogodku pa je predvsem v domeni sodišča.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se odškodnina v tej obliki odmeri za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) posledice, sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0083617
OZ člen 125, 198. SPZ člen 67, 67/7.
uporabnina – solastnina – dogovor o uporabi solastne nepremičnine – učinki dogovora – pravni naslednik – pravna podlaga za uporabo, ki presega idealni delež
Učinki sklepa nepravdnega sodišča o načinu uporabe solastne stvari so enaki učinkom dogovora o uporabi solastne stvari, saj sklep nepravdnega sodišča „zgolj“ nadomesti manjkajoče soglasje solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
Ne gre za spremembo tožbe, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem tožbeni zahtevek ne spremeni. In prav s takšnim primerom imamo opravka tudi v obravnavani zadevi, saj tožnikovo črtanje pristavka „a“ v naslovu ne pomeni spremembe istovetnosti njegovega tožbenega zahtevka.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26. 5. 2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.