KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023324
KZ-1 člen 29, 29/3, 70, 70/3. ZKP člen 372, 272/1, 372/1-5, 494.
bistveno zmanjšana prištevnost – izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se sme samostojno izreči le neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Če je obdolženec storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, se mu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu lahko izreče le v obsodilni sodbi poleg kazni.
ZZRZI člen 40. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
invalid III. kategorije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Tožnik je bil na podlagi odločbe ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka prostega delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno tožnikovi preostali delovni zmožnosti, ni imela, zato je utemeljeno pričela postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 oziroma po 40. členu ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Obsojenec v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 20.8.2014, zato že zaradi tega s pritožbo ne more uspeti. Pa tudi sicer je njegovo stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ocenjevanje ali so podani pogoji za izrek enotne kazni po 55. členu KZ-1, napačno. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni trditvi, da gre v primeru obnove kazenskega postopka za uporabo določbe iz 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP, vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ni uporabilo, saj ta določba napotuje na uporabo določbe o odmeri enotne kazni za dejanje v steku, to pa je ravno 55. člen KZ-1.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 112. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev zdravnikovih navodil - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika (tožnici je bilo v času zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča), ko je določenega dne zapustila kraj bivanja in opravila nego na domu. Ker tožnica izrecne (in tudi naknadne) odobritve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika za zapustitev kraja bivanja ni imela, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082989
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 118, 118/4.
rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija - etažni lastniki - zastopanje - upravnik - zakonsko pooblastilo - spor majhne vrednosti
Aktivna legitimacija tožnikov kot etažnih lastnikov za vtoževanje prispevka v rezervni sklad je podana.
Upravnik ima za zastopanje etažnih lastnikov zakonsko pooblastilo in ne potrebuje še posebnega pooblastila vseh etažnih lastnikov za vložitev konkretne tožbe v njihovem imenu.
izločitev dokazov – zakonitost hišne preiskave – subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi – lastnik nepremičnine – uporabnik prostora – obstoj utemeljenih razlogov za sum – naznanitev kaznivega dejanja z anonimno prijavo
Kot uporabo prostora je treba razumeti tudi uporabe za druge namene ne zgolj za namene stanovanja, pri čemer tudi ni nujno, da bi za takšno uporabo uporabnik imel sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013570
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - inventurni manko
Tožeča stranka od toženke vtožuje odškodnino zaradi inventurnega manka. Tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila inventurnega zapisnika, popisnih listov ali druge dokumentacije, iz katerih bi bilo razvidno, da je bil inventurni manko v spornem letu ugotovljen. Tožeča stranka inventure za sporno leto sploh ni opravila. Ker tožeča stranka ene od predpostavk, tj. obstoja in višine škode, ni dokazala, je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanega zneska neutemeljen.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013935
ZDSS-1 člen 43, 43/2, 70. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
izredna denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izredna denarna socialna pomoč kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Pri tem je potrebno izhajati iz tega, da je oseba upravičena do izredne denarne socialne pomoči le za namene, ki so različni od namena redne denarne socialne pomoči, torej, kadar se samska oseba znajde v materialni stiski oz. ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Tožnik sam navaja, da izredno denarno socialno pomoč potrebuje zaradi plačila tekočih stroškov elektrike, kurjave, komunale, torej za pokrivanje tistih stroškov, za katere namen mu je bila dodeljena redna denarna socialna pomoč. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem socialnem sporu, ni verjetno izkazal.
Tožniki, ki so vložili izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnin, potem ko so bile na podlagi ZOPRZUJF z odločbami pravnomočno odpravljene protiustavne posledice negativne uskladitve pokojnin, si ne morejo več izboljšati pravnega položaja. Tožnik tako v tem sodno socialnem sporu ni uspel, zato sam trpi svoje stroške postopka.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014055
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plačilo odškodnine - soprispevek
Tožnik je poškodbo utrpel na delovnem mestu »tesar«, ko mu je pri polaganju robnikov zdrsnil robnik in mu stisnil palec leve roke. Polaganje betonskih robnikov v zimskem času sodi med nevarnejša dela oz. dela s povečano stopnjo tveganja za poškodbe in obolenja, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke (delodajalec) za nastalo nezgodo. Tožnik se je pri svojem delu v času škodnega dogodka držal ustaljenega delovnega procesa oziroma je ravnal po navodilih delodajalca, vendar je s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode, ker je bil nepazljiv. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik s svojim nepazljivim ravnanjem k nastanku nezgode prispevel v višini 20 %.