povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti le v primeru, če se ugotovi trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnost, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravica do enakega varstva pravic – odstop od sodne prakse – postopek v sporih majhne vrednosti – prevalitev dokaznega bremena
Pritožbeni očitek o kršitvi načela enakega obravnavanja ni utemeljen že zato, ker dve odločbi pritožbenega sodišča, v katerih zaradi omejenega pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti ni bila izvedena presoja spornega vprašanja, tj. ali je tožnik upravnik garažne stavbe, katere lastnik je tudi toženka, ne predstavljata utrjene sodne prakse.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. S tem sporazumom se je tožena stranka zavezala, da bo tožnici poravnala vse zapadle in neporavnane obveznosti iz delovnega razmerja (odškodnino za neizkoriščeni letni dopust, sorazmerni del regresa za letni dopust in neizplačan del plačila za delo). Ker tožena stranka ni poravnala obveznosti iz sklenjenega sporazuma, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožnik, ki je prejel odpravnino kot ob upokojitvi, moral pa bi namesto te odpravnine prejeti odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike do višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne vpliva dejstvo, da je tožnik podpisal izjavo, da soglaša z določitvijo odpravnine v višini, ki ustreza odpravnini, ki delavcu pripada ob odhodu v pokoj in da se izrecno odpoveduje pravici do uveljavljanja kakršnekoli višje odpravnine in sicer zlasti tiste, ki bi mu pripadala skladno z določilom 109. člena ZDR. Zakon takšnega znižanja odpravnine ne predvideva, zato ga sodišče ne more upoštevati pri odločanju v predmetni zadevi.
osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZPP člen 181, 181/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bila tožba (z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi) vložena prepozno, ker naj bi tožeča stranka šele s pripravljalno vlogo (po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1) spremenila tožbo tako, da je zahtevala (poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas) še ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Že iz tožbe in tožbenega zahtevka, kot je bil oblikovan v tožbi, je namreč razvidno, da se vsebinsko nanaša ne le na priznanje obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak tudi na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vsemi posledicami (reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom). Ker je stališče sodišča prve stopnje napačno, je bila tožba neutemeljeno zavržena deloma kot prepozna in deloma kot nedopustna zaradi pomanjkanja pravnega interesa (za ugotovitveno tožbo), saj za zavrženje tožbe ni pravne podlage.
zahteva za sodno varstvo – pooblastilo odvetnika – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev
V obravnavani zadevi je zahtevo za sodno varstvo zoper v uvodu navedeni plačilni nalog prekrškovnega organa vložil kot kršitelj T.S., z navedbo, da ga zastopa D.Š., odvetnik v K.. Da bi bilo vloženi zahtevi za sodno varstvo priloženo pooblastilo odvetnika, iz vloge ne izhaja. Glede na tako stanje zadeve bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), konkretno na določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP, odvetnika, ki je takšno vlogo predložil, pozvati, da vlogo dopolni (s predložitvijo pooblastila in podpisom kršitelja v smislu določbe prvega odstavka 76. člena ZKP), in šele, če tega v danem roku ne bi storil, takšno vlogo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082997
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3, 441, 441/1. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 62, 62/2.
ustavitev postopka – umik tožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – tožba – umik tožbe – soglasje tožene stranke
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, se za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi.
Obsojenec v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 20.8.2014, zato že zaradi tega s pritožbo ne more uspeti. Pa tudi sicer je njegovo stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ocenjevanje ali so podani pogoji za izrek enotne kazni po 55. členu KZ-1, napačno. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni trditvi, da gre v primeru obnove kazenskega postopka za uporabo določbe iz 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP, vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ni uporabilo, saj ta določba napotuje na uporabo določbe o odmeri enotne kazni za dejanje v steku, to pa je ravno 55. člen KZ-1.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedlo postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Zgolj okoliščina, da ima obdolženec kot odvetnik sedež svoje pisarne na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini, avtomatično ne pomeni, da je s „sodnim osebjem in sodniki“ spletel „takšne ali drugačne odnose“, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kar bi po oceni predlagatelja pomenil tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Sedež odvetniške pisarne na območju nekega okrajnega sodišča niti ne pomeni, da odvetnik vsakodnevno „posluje“ le s tem sodiščem, saj lahko odvetniki, v vlogi pooblaščencev strank ali zagovorniki, nastopajo na vseh sodiščih v Republiki Sloveniji, ne glede na sedež njihove pisarne. Nenazadnje je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, povsem ločena od sodišča, zato ni jasno, kakšni „takšni ali drugačni odnosi“ naj bi se spletli med odvetnikom, ki ima sedež pisarne na območju posameznega sodišča in sodiščem oziroma sodnim osebjem in sodniki tega sodišča. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Da so v obravnavani zadevi ti okviri preseženi (sorodstvene vezi, prijateljske vezi, ali kake druge konkretne okoliščine), pa predlagatelj ne zatrjuje. Sklicevanje predlagatelja na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. I Kr 95920/2010, ni utemeljeno, saj ni izkazal, da bi šlo za primerljivo enako situacijo, niti ne gre za podobno situacijo kot trdi predlagatelj.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013570
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - inventurni manko
Tožeča stranka od toženke vtožuje odškodnino zaradi inventurnega manka. Tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila inventurnega zapisnika, popisnih listov ali druge dokumentacije, iz katerih bi bilo razvidno, da je bil inventurni manko v spornem letu ugotovljen. Tožeča stranka inventure za sporno leto sploh ni opravila. Ker tožeča stranka ene od predpostavk, tj. obstoja in višine škode, ni dokazala, je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanega zneska neutemeljen.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013755
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 168, 168/2, 171, 965, 965/1. ZVZD člen 5, 9, 937, 37/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nevarna dejavnost - vmesna sodba - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku - vrednost spornega predmeta
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvo toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu elektromonter. Spornega dne je opravljal delo na višini 8 do 10 m na gradbišču ter z gradbenega odra padel v globino in se poškodoval. Delo na takšni višini je, glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic, nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja (150. člen OZ). Tožnik bi se moral zavedati nevarnosti gibanja na višini ter pomena uporabe varnostnega pasu (še posebej dejstva, da se ne sme gibati takrat, ko ni privezan z varnostnim pasom) in v skladu z 9. členom in prvim odstavkom 37. člena ZVZD odgovorno osebo opozoriti, da možnosti varnega pripenjanja nima. Zaradi opustitve te dolžnosti je k nastali škodi soprispeval v deležu 10 %.
O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnost, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločitvi moralo upoštevati, da se tudi za tožnika, ki je po lastnih navedbah pred škodnim dogodkom pridobival zaslužek s kontinuiranimi priložnostnimi zaposlitvami, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobival tudi po škodnem dogodku, če se v dokaznem postopku z večjo stopnjo verjetnosti ne bi izkazalo nasprotno. Zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da tožnik do odškodnine in denarne rente iz naslova izgubljenega zaslužka ni upravičen že zato, ker je bilo njegovo delovno razmerje pri prvo toženi stranki prekinjeno, je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.