osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno krajevno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Obdolženec je izkazal, da ima zdravstvene težave, saj je sodišče prve stopnje zaradi teh že dvakrat preložilo narok za glavno obravnavo. Da obdolženec na glavno obravnavo ne more pristopiti tudi zato, ker je tako slabega premoženjskega stanja, da nima denarja niti za plačilo vozovnice za javni prevoz, ima podporo v obdolženčevih osebnih podatkih, kot ti izhajajo iz spisa in njegove vloge. Glede na navedeno in dejstva, da imajo obdolženec, oškodovanec in priča, ki jo je obdolženec predlagal, da se jo zasliši, prebivališče oziroma sedež na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je podan tehtni razlog, da se postopek izpelje pred Okrajnim sodiščem v Piranu, ki je tudi sicer krajevno pristojno za sojenje.
zahteva za sodno varstvo – pooblastilo odvetnika – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev
V obravnavani zadevi je zahtevo za sodno varstvo zoper v uvodu navedeni plačilni nalog prekrškovnega organa vložil kot kršitelj T.S., z navedbo, da ga zastopa D.Š., odvetnik v K.. Da bi bilo vloženi zahtevi za sodno varstvo priloženo pooblastilo odvetnika, iz vloge ne izhaja. Glede na tako stanje zadeve bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), konkretno na določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP, odvetnika, ki je takšno vlogo predložil, pozvati, da vlogo dopolni (s predložitvijo pooblastila in podpisom kršitelja v smislu določbe prvega odstavka 76. člena ZKP), in šele, če tega v danem roku ne bi storil, takšno vlogo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082997
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3, 441, 441/1. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 62, 62/2.
ustavitev postopka – umik tožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – tožba – umik tožbe – soglasje tožene stranke
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, se za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve (129. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer gre pri pogojnih denarnih terjatvah za neobstoječe terjatve, glede katerih še ni gotovo, ali bodo sploh nastale in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi šlo prav za zavarovanje takšne bodoče (pogojne) denarne terjatve, ki bo nastala, če kupec v določenem roku prodajalcu ne bo izročil v last in posest dogovorjenih poslovnih prostorov.
Hipoteka je kot vrsta zastavne pravice akcesorna oz. postranska pravica, kar pomeni, da je v svojem nastanku in obstoju odvisna od zavarovane terjatve. V konkretnem primeru je bila z notarsko hipoteko zavarovana navidezna terjatev, zato tudi sporna notarska hipoteka ne more imeti nobenega učinka med pogodbenimi strankami.
izločitev dokazov – zakonitost hišne preiskave – subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi – lastnik nepremičnine – uporabnik prostora – obstoj utemeljenih razlogov za sum – naznanitev kaznivega dejanja z anonimno prijavo
Kot uporabo prostora je treba razumeti tudi uporabe za druge namene ne zgolj za namene stanovanja, pri čemer tudi ni nujno, da bi za takšno uporabo uporabnik imel sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev.
ZZRZI člen 40. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
invalid III. kategorije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Tožnik je bil na podlagi odločbe ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka prostega delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno tožnikovi preostali delovni zmožnosti, ni imela, zato je utemeljeno pričela postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 oziroma po 40. členu ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja.
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedlo postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Zgolj okoliščina, da ima obdolženec kot odvetnik sedež svoje pisarne na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini, avtomatično ne pomeni, da je s „sodnim osebjem in sodniki“ spletel „takšne ali drugačne odnose“, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kar bi po oceni predlagatelja pomenil tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Sedež odvetniške pisarne na območju nekega okrajnega sodišča niti ne pomeni, da odvetnik vsakodnevno „posluje“ le s tem sodiščem, saj lahko odvetniki, v vlogi pooblaščencev strank ali zagovorniki, nastopajo na vseh sodiščih v Republiki Sloveniji, ne glede na sedež njihove pisarne. Nenazadnje je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, povsem ločena od sodišča, zato ni jasno, kakšni „takšni ali drugačni odnosi“ naj bi se spletli med odvetnikom, ki ima sedež pisarne na območju posameznega sodišča in sodiščem oziroma sodnim osebjem in sodniki tega sodišča. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Da so v obravnavani zadevi ti okviri preseženi (sorodstvene vezi, prijateljske vezi, ali kake druge konkretne okoliščine), pa predlagatelj ne zatrjuje. Sklicevanje predlagatelja na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. I Kr 95920/2010, ni utemeljeno, saj ni izkazal, da bi šlo za primerljivo enako situacijo, niti ne gre za podobno situacijo kot trdi predlagatelj.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja
Odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, ne glede na to, ali je to vplivalo na poslabšanje zdravstvenega stanja. Zato je zmotno pritožbeno zavzemanje tožnice, da je treba kršitev bolniškega staleža presojati izključno z vidika poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Ker tožnica odobritve za odhod iz kraja bivanja (na izlet v tujino) s strani osebnega zdravnika ni imela, je podan odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ureditev stikov - postavitev posebnega zastopnika otroku v nepravdnem postopku
Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057335
ZPP člen 7, 7/1, 212, 215, 443, 443/1, 458, 458/1.
postopek v sporih majhne vrednosti – napačen pravni pouk – dovoljeni pritožbeni razlogi – pobotni ugovor – pomanjkljiva trditvena podlaga
Sodišče je celotni postopek vodilo na podlagi pravil, ki veljajo za spore majhne vrednosti, o tem pa sta bili stranki tudi seznanjeni. Vendar pa je v sodbi naveden napačen pravni pouk oziroma v pravni pouk niso bile vključene omejitve, ki veljajo za pritožbo v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka je vložila pritožbo izven obsega sicer dovoljenih pritožbenih razlogov, vendar pa pomanjkljiv pravni pouk ne more vzpostaviti pravice do pritožbenega razloga, ki zakonsko ni dopusten in s tem stranki dati več pravic, kot jih ji daje zakon, saj bi s tem sodišče neenako obravnavalo stranke v drugih sporih majhne vrednosti.