ZDR člen 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbene novote
V prvem odstavku 337. člena ZPP je določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena istega zakona. Pritožnik, ki navaja novote, mora ne le zatrjevati, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, ampak mora navedeno tudi izkazati. Ker tožnica v pritožbi ni podala trditev in predlagala dokazov, da se na sodbo (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila v spornem času začasno nezmožna za delo) brez svoje krivde ni mogla pravočasno sklicevati in je predložiti naslovnemu sodišču, pritožbeno sodišče novote ni smelo upoštevati.
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnost, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravica do enakega varstva pravic – odstop od sodne prakse – postopek v sporih majhne vrednosti – prevalitev dokaznega bremena
Pritožbeni očitek o kršitvi načela enakega obravnavanja ni utemeljen že zato, ker dve odločbi pritožbenega sodišča, v katerih zaradi omejenega pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti ni bila izvedena presoja spornega vprašanja, tj. ali je tožnik upravnik garažne stavbe, katere lastnik je tudi toženka, ne predstavljata utrjene sodne prakse.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Tožniki, ki so vložili izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnin, potem ko so bile na podlagi ZOPRZUJF z odločbami pravnomočno odpravljene protiustavne posledice negativne uskladitve pokojnin, si ne morejo več izboljšati pravnega položaja. Tožnik tako v tem sodno socialnem sporu ni uspel, zato sam trpi svoje stroške postopka.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja.
vojak - opravljanje vojaške službe - invalid III. kategorije - zdravstvene omejitve - sodno varstvo - sposobnost za opravljanje vojaške službe
Tožnik v obravnavani zadevi izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnik oddelka in trajno ni zmožen za vojaško službo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijane ocene ni preizkusilo po vsebini in je zaradi tega preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje predlagano pričo zaslišati in ugotoviti, zakaj sta zdravniško spričevalo in ocena sposobnosti različni. Po potrebi pa bi moralo postaviti izvedenca medicine dela, kot je predlagal tožnik.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 144, 144/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije
Tožnik (pomočnik direktorja) je spornega dne plačal račun družbe, ki ni bil predhodno odobren s podpisom obeh direktorjev. Določenega dne je skril priporočeno pošiljko in s tem toženi stranki preprečil, da bi zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki se je nahajal v pošiljki, vložila ugovor. Tožnik je z očitanima dejanjema naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Te kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije po prvem odstavku 144. člena KZ-1 ter zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon
Državna tožilka utemeljeno navaja, da se obdolžencu očita nadaljevano kaznivo dejanje, ki je sestavljeno iz treh izvršitvenih dejanj tako imenovane male tatvine, ko naj bi obdolženec na bencinskih servisih družbe P. trikrat natočil gorivo, nato pa se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Že to dejanje kaže, da ni šlo za osamljen primer, temveč ponavljajoče se ravnanje, storjeno iz koristoljubnosti, zaradi česar že iz tega razloga ni moč trditi, da je teža dejanja neznatna.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve (129. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer gre pri pogojnih denarnih terjatvah za neobstoječe terjatve, glede katerih še ni gotovo, ali bodo sploh nastale in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi šlo prav za zavarovanje takšne bodoče (pogojne) denarne terjatve, ki bo nastala, če kupec v določenem roku prodajalcu ne bo izročil v last in posest dogovorjenih poslovnih prostorov.
Hipoteka je kot vrsta zastavne pravice akcesorna oz. postranska pravica, kar pomeni, da je v svojem nastanku in obstoju odvisna od zavarovane terjatve. V konkretnem primeru je bila z notarsko hipoteko zavarovana navidezna terjatev, zato tudi sporna notarska hipoteka ne more imeti nobenega učinka med pogodbenimi strankami.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
starostna pokojnina - napačna odmera - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Določba 183. člena ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe, pri izdaji katere je bila storjena napaka v škodo zavarovanca ali zavoda. Gre za privilegiran primer obnove. V teh primerih sta predvideni zgolj razveljavitev (nova odločba velja le z učinkom za naprej) ali sprememba odločbe, ne pa tudi odprava z učinkom za nazaj. Z razveljavitvijo se namreč ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale, iz nje (zaradi njene razveljavitve) nobene nove pravne posledice ne morejo nastati.
V obravnavanem primeru je o t. i. privilegirani obnovi na podlagi 183. člena ZPIZ-2 odločil organ, ki je za to pristojen ter v roku, ki ga predpis določa. Pravilno je določen pravni učinek izpodbijane odločbe. S prvostopenjsko odločbo je namreč spremenjena višina tožnikove pokojnine v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 (to je šele od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe). Toženi stranki zato ni mogoče očitati, da je odpravila pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale. Višina pokojnine je bila pravilno izračunana na podlagi takrat veljavnih predpisov (to je ZPIZ-1), ob upoštevanju pravilnega dejanskega stanja. Zato sta izpodbijani odločbi zakoniti.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. S tem sporazumom se je tožena stranka zavezala, da bo tožnici poravnala vse zapadle in neporavnane obveznosti iz delovnega razmerja (odškodnino za neizkoriščeni letni dopust, sorazmerni del regresa za letni dopust in neizplačan del plačila za delo). Ker tožena stranka ni poravnala obveznosti iz sklenjenega sporazuma, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
Glede na vnaprejšnji dogovor o cesiji v Sporazumu navedenih terjatev v povezavi s plačilom blaga, ki ga je tožena stranka dobavila tožeči stranki za potrebe realizacije pogodbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika zaradi izvedenih plačil ni zmanjšala, saj so se na drugi strani zmanjšale obveznosti stečajnega dolžnika do tožene stranke, nastale zaradi kasnejše dobave blaga.