Glede na vnaprejšnji dogovor o cesiji v Sporazumu navedenih terjatev v povezavi s plačilom blaga, ki ga je tožena stranka dobavila tožeči stranki za potrebe realizacije pogodbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika zaradi izvedenih plačil ni zmanjšala, saj so se na drugi strani zmanjšale obveznosti stečajnega dolžnika do tožene stranke, nastale zaradi kasnejše dobave blaga.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 - 52. ZNP člen 36, 36/1.
predujem za stroške sodnega izvedenca - določitev višine predujma
Pri določitvi višine predujma za izvedenca - cenilca je potrebno izhajati iz merili za določitev nagrade, ki jo opredeljuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 112. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev zdravnikovih navodil - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika (tožnici je bilo v času zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča), ko je določenega dne zapustila kraj bivanja in opravila nego na domu. Ker tožnica izrecne (in tudi naknadne) odobritve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika za zapustitev kraja bivanja ni imela, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0081008
ZPP člen 212, 338, 338/2, 339, 339/2-10, 451, 453.
terjatve upravnikov – aktivna legitimacija – trditveno breme – nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožeča stranka nosi trdiveno in dokazno breme v zvezi z utemeljenostjo zahtevka, in če te trditve izostanejo, ni mogoče očitati toženi stranki, da so bile njene ugovorne navedbe pavšalne.
Pridobitev aktivne legitimacije bi tožeča stranka lahko zatrjevala na temelju pogodbe o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, vendar tožeča stranka - kljub temu, da je omenjala pogodbo o upravljanju - tega ni zatrjevala. Če etažni lastniki nanjo niso prenesli materialnopravnih upravičenj, je tožeča stranka kot upravnik aktivno legitimirana le, če je stroške založila iz lastnih sredstev, vendar tožeča stranka tudi tega ni zatrjevala
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/4, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - pooblastilo
Tožnikova pooblaščenka kljub pozivu sodišča, ni predložila niti pooblastila za vložitev tožbe niti dokončne odločbe, zoper katero je bila vložena tožba. Zato je tožba zakonito zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP oziroma 4. odstavek 98. člena ZPP).
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1, 42/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V tožbi postavljeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ob jasnih trditvah o nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ob predložitvi obeh sklepov, zadostuje za vsebinsko obravnavo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno stališče, da izostanek pravočasno postavljenega izrecnega tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija tudi sklep komisije za pritožbe, onemogoča vsebinsko presojo zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi v preveliki meri poseglo v tožničino pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno postavljene tožbene zahtevke zavrniti že iz razloga, ker tožnica ni pravočasno uveljavljala tudi razveljavitve sklepa komisije za pritožbe. Posledično je zmotno tudi stališče, da je potrebno tožbo v delu tožbenega zahtevka, s katerim zahteva razveljavitev sklepa komisije za pritožbe, zavreči, ker je bil tožbeni zahtevek postavljen prepozno.
sodni rok - podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
izredna denarna socialna pomoč - pravica do varstvenega dodatka
Z varstvenim dodatkom se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (čl. 4/3 ZSvarPre). Tožnica je zahtevala izredno denarno socialno pomoč za ogrevanje v zimski sezoni. Gre za strošek, ki se krije v daljšem časovnem razdobju, torej strošek, za katerega je namenjen varstveni dodatek. Upoštevajoč četrti odstavek 33. člena ZSVarPre, pa se lahko višina treh upravičenčevih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Tožnica je s tem, ko je v letu 2012 dobila izredno denarno socialno pomoč v višini dveh njenih minimalnih dohodkov (520,00 EUR), izčrpala izredno denarno socialno pomoč za leto 2012.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti le v primeru, če se ugotovi trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
ZJU člen 27, 27/1, 54, 68, 68/1, 68/1-8, 68/2, 68/3. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih sklenitve delovnega razmerja se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in tožencem z dne 29. 7. 2011 in z dne 27. 6. 2013 sklenjeni nezakonito, ker razlog, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ob sklenitvi ni obstajal. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni uslužbenec (oziroma delavec) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - preplačilo
Z odločbo je tožena stranka odločila, da se ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z določenim dnem. Ta odločba je postala pravnomočna. Posledice te odločbe so, da tožnik v vtoževanem obdobju ni bil upravičen do izplačila nadomestila za invalidnost. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama tožniku utemeljeno naložila vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska.
ZJU člen 154, 154/1, 154/1-3, 156, 156/1, 156/2, 158, 158/1, 158/3, 158/4. ZVRS-F člen 3, 3/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Ukinitev tožničinega delovnega mesta je posledica ukinitve oddelka in sektorja ter prehoda dela nalog delovnega mesta, ki ga je opravljala tožnica, na drugo delovno mesto. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo z združitvijo dveh ministrstev ter prevzemom dela določene službe Vlade Republike Slovenije. Zato je bil podan poslovni razlog v smislu določbe tretjega odstavka 156. člena ZJU za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožnik, ki je prejel odpravnino kot ob upokojitvi, moral pa bi namesto te odpravnine prejeti odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike do višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne vpliva dejstvo, da je tožnik podpisal izjavo, da soglaša z določitvijo odpravnine v višini, ki ustreza odpravnini, ki delavcu pripada ob odhodu v pokoj in da se izrecno odpoveduje pravici do uveljavljanja kakršnekoli višje odpravnine in sicer zlasti tiste, ki bi mu pripadala skladno z določilom 109. člena ZDR. Zakon takšnega znižanja odpravnine ne predvideva, zato ga sodišče ne more upoštevati pri odločanju v predmetni zadevi.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013935
ZDSS-1 člen 43, 43/2, 70. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
izredna denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izredna denarna socialna pomoč kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Pri tem je potrebno izhajati iz tega, da je oseba upravičena do izredne denarne socialne pomoči le za namene, ki so različni od namena redne denarne socialne pomoči, torej, kadar se samska oseba znajde v materialni stiski oz. ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Tožnik sam navaja, da izredno denarno socialno pomoč potrebuje zaradi plačila tekočih stroškov elektrike, kurjave, komunale, torej za pokrivanje tistih stroškov, za katere namen mu je bila dodeljena redna denarna socialna pomoč. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem socialnem sporu, ni verjetno izkazal.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - sodna razveza - višina odškodnine
Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena pet let, da se je čez devet mesecev za določen čas osmih mesecev znova zaposlila, da je bila upravičena do nadomestila za čas brezposelnosti in ob upoštevanju njene izobrazbe (nizka stopnja izobrazbe) ter starosti (29 let), ni možen zaključek, da je bilo dosojeno denarno povračilo zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini osmih povprečnih tožničinih plač nesorazmerno oziroma previsoko, zato je pritožba s tem v zvezi neutemeljena.