starostna pokojnina - napačna odmera - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Določba 183. člena ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe, pri izdaji katere je bila storjena napaka v škodo zavarovanca ali zavoda. Gre za privilegiran primer obnove. V teh primerih sta predvideni zgolj razveljavitev (nova odločba velja le z učinkom za naprej) ali sprememba odločbe, ne pa tudi odprava z učinkom za nazaj. Z razveljavitvijo se namreč ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale, iz nje (zaradi njene razveljavitve) nobene nove pravne posledice ne morejo nastati.
V obravnavanem primeru je o t. i. privilegirani obnovi na podlagi 183. člena ZPIZ-2 odločil organ, ki je za to pristojen ter v roku, ki ga predpis določa. Pravilno je določen pravni učinek izpodbijane odločbe. S prvostopenjsko odločbo je namreč spremenjena višina tožnikove pokojnine v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 (to je šele od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe). Toženi stranki zato ni mogoče očitati, da je odpravila pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale. Višina pokojnine je bila pravilno izračunana na podlagi takrat veljavnih predpisov (to je ZPIZ-1), ob upoštevanju pravilnega dejanskega stanja. Zato sta izpodbijani odločbi zakoniti.
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnost, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 144, 144/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije
Tožnik (pomočnik direktorja) je spornega dne plačal račun družbe, ki ni bil predhodno odobren s podpisom obeh direktorjev. Določenega dne je skril priporočeno pošiljko in s tem toženi stranki preprečil, da bi zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki se je nahajal v pošiljki, vložila ugovor. Tožnik je z očitanima dejanjema naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Te kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije po prvem odstavku 144. člena KZ-1 ter zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti le v primeru, če se ugotovi trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014055
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plačilo odškodnine - soprispevek
Tožnik je poškodbo utrpel na delovnem mestu »tesar«, ko mu je pri polaganju robnikov zdrsnil robnik in mu stisnil palec leve roke. Polaganje betonskih robnikov v zimskem času sodi med nevarnejša dela oz. dela s povečano stopnjo tveganja za poškodbe in obolenja, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke (delodajalec) za nastalo nezgodo. Tožnik se je pri svojem delu v času škodnega dogodka držal ustaljenega delovnega procesa oziroma je ravnal po navodilih delodajalca, vendar je s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode, ker je bil nepazljiv. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik s svojim nepazljivim ravnanjem k nastanku nezgode prispevel v višini 20 %.
osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna in ima preverljivo obrazložitev. Pritožnik izhaja iz zmotne predpostavke, da se takse v kazenskem postopku odmerjajo zgolj ob upoštevanju višine izrečene kazni. Spregledal je, da je v opombi pod taksno tarifo št. 7.1 Zakona o sodnih taksah navedeno, da se v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, takse na vseh stopnjah odmerijo glede na pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odločbo o odpustu kazni, ob upoštevanju trajanja in zahtevnosti postopka ter premoženjskih razmer taksnega zavezanca. Iz tega izhaja, da so glavna merila pri odmeri takse trajanje in zahtevnost postopka ter premoženjske razmere zavezanca, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082997
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3, 441, 441/1. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 62, 62/2.
ustavitev postopka – umik tožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – tožba – umik tožbe – soglasje tožene stranke
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, se za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082989
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 118, 118/4.
rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija - etažni lastniki - zastopanje - upravnik - zakonsko pooblastilo - spor majhne vrednosti
Aktivna legitimacija tožnikov kot etažnih lastnikov za vtoževanje prispevka v rezervni sklad je podana.
Upravnik ima za zastopanje etažnih lastnikov zakonsko pooblastilo in ne potrebuje še posebnega pooblastila vseh etažnih lastnikov za vložitev konkretne tožbe v njihovem imenu.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožnik, ki je prejel odpravnino kot ob upokojitvi, moral pa bi namesto te odpravnine prejeti odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike do višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne vpliva dejstvo, da je tožnik podpisal izjavo, da soglaša z določitvijo odpravnine v višini, ki ustreza odpravnini, ki delavcu pripada ob odhodu v pokoj in da se izrecno odpoveduje pravici do uveljavljanja kakršnekoli višje odpravnine in sicer zlasti tiste, ki bi mu pripadala skladno z določilom 109. člena ZDR. Zakon takšnega znižanja odpravnine ne predvideva, zato ga sodišče ne more upoštevati pri odločanju v predmetni zadevi.
ZPP člen 328, 328/1, 332. ZFPPIPP člen 56, 69, 69/3, 126.
popravni sklep - ID znak - pravni interes - stečajni upravitelj - stranka postopka - organ stečajnega postopka
Ker je v zakonu večkrat predvideno, da je predlog stečajnega upravitelja sestavni del izreka sklepa, ni ovire, da se pomota v številki, ki je v sklepu sodišča prve stopnje, oprtem na predlog stečajnega upravitelja, le ponovljena, s popravnim sklepom ne bi odpravila.
izločitev dokazov – zakonitost hišne preiskave – subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi – lastnik nepremičnine – uporabnik prostora – obstoj utemeljenih razlogov za sum – naznanitev kaznivega dejanja z anonimno prijavo
Kot uporabo prostora je treba razumeti tudi uporabe za druge namene ne zgolj za namene stanovanja, pri čemer tudi ni nujno, da bi za takšno uporabo uporabnik imel sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja
Odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, ne glede na to, ali je to vplivalo na poslabšanje zdravstvenega stanja. Zato je zmotno pritožbeno zavzemanje tožnice, da je treba kršitev bolniškega staleža presojati izključno z vidika poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Ker tožnica odobritve za odhod iz kraja bivanja (na izlet v tujino) s strani osebnega zdravnika ni imela, je podan odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZZRZI člen 40. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
invalid III. kategorije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Tožnik je bil na podlagi odločbe ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka prostega delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno tožnikovi preostali delovni zmožnosti, ni imela, zato je utemeljeno pričela postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 oziroma po 40. členu ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.