Namen plače po ZMinP je preprečevanje izplačevanja prenizke plače, kar pomeni zagotoviti delavcem pravico do najnižjega zneska plač, ki jim zagotavlja dostojno življenje, torej varovanje socialne in materialne varnosti zaposlenih. V zvezi z minimalno plačo ni pomembna le višina osnovne bruto plače, pač pa višina celotne bruto plače. Sodišče prve stopnje je verodostojnost obračunov presojalo v skladu z navedbami tožnika in upoštevalo predložene obračune iz plačilnih list ter tožniku utemeljeno prisodilo razlike, do katerih je upravičen, upoštevajoč višino minimalne plače, določene v RS.
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna in ima preverljivo obrazložitev. Pritožnik izhaja iz zmotne predpostavke, da se takse v kazenskem postopku odmerjajo zgolj ob upoštevanju višine izrečene kazni. Spregledal je, da je v opombi pod taksno tarifo št. 7.1 Zakona o sodnih taksah navedeno, da se v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, takse na vseh stopnjah odmerijo glede na pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odločbo o odpustu kazni, ob upoštevanju trajanja in zahtevnosti postopka ter premoženjskih razmer taksnega zavezanca. Iz tega izhaja, da so glavna merila pri odmeri takse trajanje in zahtevnost postopka ter premoženjske razmere zavezanca, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZPP člen 181, 181/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bila tožba (z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi) vložena prepozno, ker naj bi tožeča stranka šele s pripravljalno vlogo (po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1) spremenila tožbo tako, da je zahtevala (poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas) še ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Že iz tožbe in tožbenega zahtevka, kot je bil oblikovan v tožbi, je namreč razvidno, da se vsebinsko nanaša ne le na priznanje obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak tudi na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vsemi posledicami (reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom). Ker je stališče sodišča prve stopnje napačno, je bila tožba neutemeljeno zavržena deloma kot prepozna in deloma kot nedopustna zaradi pomanjkanja pravnega interesa (za ugotovitveno tožbo), saj za zavrženje tožbe ni pravne podlage.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
vojak - opravljanje vojaške službe - invalid III. kategorije - zdravstvene omejitve - sodno varstvo - sposobnost za opravljanje vojaške službe
Tožnik v obravnavani zadevi izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnik oddelka in trajno ni zmožen za vojaško službo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijane ocene ni preizkusilo po vsebini in je zaradi tega preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje predlagano pričo zaslišati in ugotoviti, zakaj sta zdravniško spričevalo in ocena sposobnosti različni. Po potrebi pa bi moralo postaviti izvedenca medicine dela, kot je predlagal tožnik.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 112. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev zdravnikovih navodil - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika (tožnici je bilo v času zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča), ko je določenega dne zapustila kraj bivanja in opravila nego na domu. Ker tožnica izrecne (in tudi naknadne) odobritve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika za zapustitev kraja bivanja ni imela, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZJU člen 27, 27/1, 54, 68, 68/1, 68/1-8, 68/2, 68/3. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih sklenitve delovnega razmerja se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in tožencem z dne 29. 7. 2011 in z dne 27. 6. 2013 sklenjeni nezakonito, ker razlog, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ob sklenitvi ni obstajal. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni uslužbenec (oziroma delavec) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013935
ZDSS-1 člen 43, 43/2, 70. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
izredna denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izredna denarna socialna pomoč kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Pri tem je potrebno izhajati iz tega, da je oseba upravičena do izredne denarne socialne pomoči le za namene, ki so različni od namena redne denarne socialne pomoči, torej, kadar se samska oseba znajde v materialni stiski oz. ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Tožnik sam navaja, da izredno denarno socialno pomoč potrebuje zaradi plačila tekočih stroškov elektrike, kurjave, komunale, torej za pokrivanje tistih stroškov, za katere namen mu je bila dodeljena redna denarna socialna pomoč. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem socialnem sporu, ni verjetno izkazal.
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1, 42/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V tožbi postavljeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ob jasnih trditvah o nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ob predložitvi obeh sklepov, zadostuje za vsebinsko obravnavo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno stališče, da izostanek pravočasno postavljenega izrecnega tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija tudi sklep komisije za pritožbe, onemogoča vsebinsko presojo zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi v preveliki meri poseglo v tožničino pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno postavljene tožbene zahtevke zavrniti že iz razloga, ker tožnica ni pravočasno uveljavljala tudi razveljavitve sklepa komisije za pritožbe. Posledično je zmotno tudi stališče, da je potrebno tožbo v delu tožbenega zahtevka, s katerim zahteva razveljavitev sklepa komisije za pritožbe, zavreči, ker je bil tožbeni zahtevek postavljen prepozno.
izredna denarna socialna pomoč - pravica do varstvenega dodatka
Z varstvenim dodatkom se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (čl. 4/3 ZSvarPre). Tožnica je zahtevala izredno denarno socialno pomoč za ogrevanje v zimski sezoni. Gre za strošek, ki se krije v daljšem časovnem razdobju, torej strošek, za katerega je namenjen varstveni dodatek. Upoštevajoč četrti odstavek 33. člena ZSVarPre, pa se lahko višina treh upravičenčevih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Tožnica je s tem, ko je v letu 2012 dobila izredno denarno socialno pomoč v višini dveh njenih minimalnih dohodkov (520,00 EUR), izčrpala izredno denarno socialno pomoč za leto 2012.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti le v primeru, če se ugotovi trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja
Odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, ne glede na to, ali je to vplivalo na poslabšanje zdravstvenega stanja. Zato je zmotno pritožbeno zavzemanje tožnice, da je treba kršitev bolniškega staleža presojati izključno z vidika poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Ker tožnica odobritve za odhod iz kraja bivanja (na izlet v tujino) s strani osebnega zdravnika ni imela, je podan odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ureditev stikov - postavitev posebnega zastopnika otroku v nepravdnem postopku
Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.