zavrženje tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču – oseba brez pooblaščenca
Glede na to, da je tožnik tožbo sam, brez pooblaščenca, vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani in da je od tega sodišča dobil izrecna navodila o dostavi popravljene tožbe, tožnikovega ravnanja ni mogoče pripisati niti nevednosti, niti očitni pomoti. Izročitev popravljene tožbe nepristojnemu sodišču je posledica tožnikove neskrbnosti, saj mu je bilo znano, na katero sodišče mora popravljeno tožbo vložiti, pa je vlogo naslovil, ne samo odpravil, na nepristojno sodišče.
taksna oprostitev – pridobitev premoženja – plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločanje o ugovoru – pravica do pritožbe – obročno plačilo
Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - priporni razlog koluzijske nevarnosti
Vse priče, ki so v obtožnici predlagane za zaslišanje, pa so bile že zaslišane v preiskavi, pri čemer gre za tiste priče, na katere bi obdolženec lahko vplival, da ne bi izpovedovale po resnici. Glede teh prič zato ni mogoče več sklepati o koluzijski nevarnosti, saj so bili dokazi - njihove izpovedbe - že zavarovani s tem, ko so bile zaslišane, morebitna kasnejša sprememba izpovedbe pa je predmet ocene sodišča o tem, kdaj je priča izpovedovala po resnici in zakaj je svojo izpovedbo spremenila. Zato v takem primeru obdolženec ne more vplivati na priče in v smislu 2. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ovirati kazenski postopek.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanje sredstev za preživljanje – zapornik – ne prejema denarne socialne pomoči
Tožnik nima dohodkov, nima prihrankov in ni imetnik nepremičnega in premičnega premoženja. V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, kljub temu, da ne prejema denarne socialne pomoči in da kot zapornik tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejel. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika bi bila namreč tudi s plačilom delne sodne takse v višini 30,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
ZIZ člen 40, 40/5, 40/7, 55, 55/2. ZPP člen 343, 343/2.
judikatna terjatev - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - presoja materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova - prepozna pritožba
V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Navedeno načelo izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti, kar velja tudi za pravilnost postopka, v katerem je bil le-ta izdan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081964
OZ člen 46, 46/2, 73, 73/1, 73/2. ZFPPIPP člen 221o. ZPP člen 287, 287/4, 319, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4.
spor majhne vrednosti – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – opravičljiva zmota – izčlenitev družb – meje pravnomočnosti – dokazni sklep
Stališče pritožnice, da ni možno že a priori reči, da so dokazi, predlagani v drugi pripravljalni vlogi tožene stranke, prepozni, glede na strogo ureditev, ki izhaja iz določil ZPP, ki se nanašajo na spore majhne vrednosti, ni pravilno. Sodišče namreč novih dejstev in dokazov, ki jih je tožena stranka navedla in predlagala v vlogah, vloženih po 8-dnevnem zakonskem roku, ne sme upoštevati.
ZIZ člen 29. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteka avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 19.
določitev obveznosti dolžnika v elektronskem predlogu za izvršbo - standardizirana vsebina predloga - aplikacija eizvršba
Nestandardiziran del besedila elektronskega predloga za izvršbo, ki ga predstavlja klasični predlog za izvršbo, natančneje opredeljuje vsebino elektronskega predloga za izvršbo.
prevzem dolga - sodna poravnava - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Upoštevaje celotno besedilo sodne poravnave je povsem jasno, da je z njo tožeča stranka kot tretji, sedaj pritožnik, prevzel terjatev, ki jo je imela upnica do prvotnega dolžnika, vendar na pasivni strani, da je torej prevzel dolg prvotnega dolžnika do upnice.
odškodnina za povzročeno škodo na zdravju - predpostavke odškodninske obveznosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca - pisna izdelava mnenja - pravica stranke do izjave - pomanjkljiva trditvena podlaga - navedbe o odločilnih dejstvih
Pomanjkljivih navedb ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca in zdravnikov, ki bi lahko pojasnili le tožnikovo zdravstveno stanje. Tožnik ne more zahtevati, da bi izvedenec oziroma izvedene priče dopolnile njegove navedbe, ki so bistvene za odškodninsko odgovornost, to je navedbe o protipravnem (škodnem) ravnanju tožencev, ki naj bi bilo vzrok njegovim sedanjim težavam.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081963
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267. OZ člen 132, 168, 168/3, 169, 352, 352/1, 365. ZPOmK-1 člen 9, 9/1, 9/4, 62. ZPOmK člen 10, 10/1, 10/5, 44. ZPP člen 5, 5/1, 105, 105/1, 106, 106/1, 107, 212, 213, 213/1, 216, 216/1, 226, 226/1, 226/3, 228, 228/1, 229, 229/2, 243, 285, 286, 286/1, 286a, 286a/4, 286a/5, 287, 287/1, 287/4. ZVK člen 13, 13/2.
zloraba prevladujočega položaja - nelojalna konkurenca - uporaba infrastrukture - cenovno plenilstvo - zastaranje odškodninskih zahtevkov - pretrganje zastaranja - namen prava varstva konkurence - numerus clausus dokaznih sredstev - predložitev listin - dokaz z zaslišanjem priče - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - neizvedba dokazov - predhodno vprašanje SEU - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - presoja po prostem preudarku
Pravo omejevanja konkurence uporabe lastnih stvari, pravic in organizacije („infrastrukture“) ne prepoveduje. Za obstoj zlorabe morajo biti podane še druge predpostavke.
Nelojalna konkurenca je praviloma podana le, če je konkurent ravnal nemoralno. Ponuditi nižjo, konkurenčnejšo ceno zaenkrat ni nemoralno. Ali se je to dogodilo z namenom razdiranja tujega pogodbenega razmerja je zato že povsem vseeno. Tega pač pravo nelojalne konkurence ne varuje. Pravo varstva konkurence ne varuje (vseh) konkurentov prevladujočega podjetja. Tudi ni namenjeno preprečevanju propada manj uspešnega konkurenta. Namenjeno je zgolj preprečevanju, da bi prevladujoče podjetje preprečevalo obstoj vsaj enako učinkovitim konkurentom, kot je samo prevladujoče podjetje.
Zloraba prevladujočega položaja je ne glede na pojavno obliko protipravna. Protipravno ravnanje je šele tisto ravnanje, ki vsaj enako učinkovitemu konkurentu ne omogoča obstoja na trgu. Prevladujoče podjetje lahko takšno ostane, če je bolj učinkovito kot neprevladujoči, vendar manj učinkoviti konkurent.
Civilno procesno pravo je prisilno, razen kadar samo ne določa česa drugega. ZPP določa, katere vrste dokaznih sredstev („dokazov“) obstajajo. Teh je le 5 vrst (ogled, listine, priče, izvedenci in zaslišanje strank). Dokazna sredstva se izvršujejo na način, kot je določen v ZPP. Na ta pravila sta vezani tako stranki, kot tudi sodišče. Drugih dokaznih sredstev kot teh ni. Niti stranka, niti sodišče si jih ne more izmišljati po svoji prosti presoji. Izvrševanje dokazov se mora ravnati po pravilih, ki so določena v ZPP, saj je to pravo prisilno.
Izvedenec se sicer lahko postavi, če je potrebno iz obstoječih listin ugotoviti dejstva in za takšne ugotovitve sodišče nima potrebnega znanja. Pred tem pa mora biti listina predložena sodišču. Takšna je ureditev v ZPP. Zanjo obstajajo tehtni praktični razlogi, predvsem razmeroma majhna velikost in prenosljivost listin. Obstaja pa tudi bolj načelni razlog. S predložitvijo listin je nasprotni stranki sploh šele omogočena obramba. Dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine tožeče stranke je bil torej nedopusten.
Cenovno plenilstvo je zgolj oblika zlorabe prevladujočega položaja. Ali je prišlo do zlorabe prevladujočega položaja, je kot pri vseh generalnih klavzulah, stvar uporabe materialnega prava. Glede zlorabe prevladujočega položaja zaslišanje priče torej ni mogoče, saj gre za pravno normo, ki se ne dokazuje.
ZIZ člen 62, 62/2. ZOdvt člen 16, tar. št. 3100, 3101.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 (takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSC I Cpg 241/2013 z dne 18. 9. 2013, na katero se sklicuje pritožnica, sodišče druge stopnje pa z njim soglaša) nastane s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Pri tem ni odveč pripomniti, da (tudi) Opomba 3 (1) v tarifi ZodvT določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se postopek začne. Naravi postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma dejstvu, da je izvršilni postopek v primeru razveljavitve sklepa v izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu, le predhodna faza pravdnega postopka, pa je prilagojena tudi odvetniška tarifa, saj je v tar. št. 3100 ZodvT med drugim določeno, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
preživninske terjatve – dogovor o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti - vštevanje preplačil v bodoče preživninske terjatve – pobot terjatev – zavrnitev dokaza z zaslišanjem strank – pomanjkljiva trditvena podlaga
Vštevanje že opravljenih preplačil v (bodoče) preživninske terjatve bi predstavljalo pobot preživninskih terjatev, ki je po 5. točki 316. člena OZ izključen oz. nedopusten.
SZ-1 člen 25, 25/1, 49, 49/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – določitev upravnika – posel rednega upravljanja – aktivna legitimacija – rezervni sklad – spor majhne vrednosti
Določitev upravnika sodi med posle rednega upravljanja. Za tovrstne posle je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
Tožeča stranka v lastnem imenu ne more uveljavljati terjatev iz naslova stroškov rezervnega sklada, saj niti ni zatrjevala, da bi bilo takšno materialnopravno upravičenje nanjo preneseno.
pravdni stroški – stroški priče – razlogi sklepa – ne obrazložen sklep
Izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve oz. nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje priči odmerilo nadomestilo plače za osem ur. Ne vsebuje torej dejanskih ugotovitev, ki so pomembne za odločitev o priglašenih stroških.
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013935
ZDSS-1 člen 43, 43/2, 70. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
izredna denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izredna denarna socialna pomoč kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Pri tem je potrebno izhajati iz tega, da je oseba upravičena do izredne denarne socialne pomoči le za namene, ki so različni od namena redne denarne socialne pomoči, torej, kadar se samska oseba znajde v materialni stiski oz. ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Tožnik sam navaja, da izredno denarno socialno pomoč potrebuje zaradi plačila tekočih stroškov elektrike, kurjave, komunale, torej za pokrivanje tistih stroškov, za katere namen mu je bila dodeljena redna denarna socialna pomoč. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem socialnem sporu, ni verjetno izkazal.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve (129. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer gre pri pogojnih denarnih terjatvah za neobstoječe terjatve, glede katerih še ni gotovo, ali bodo sploh nastale in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi šlo prav za zavarovanje takšne bodoče (pogojne) denarne terjatve, ki bo nastala, če kupec v določenem roku prodajalcu ne bo izročil v last in posest dogovorjenih poslovnih prostorov.
Hipoteka je kot vrsta zastavne pravice akcesorna oz. postranska pravica, kar pomeni, da je v svojem nastanku in obstoju odvisna od zavarovane terjatve. V konkretnem primeru je bila z notarsko hipoteko zavarovana navidezna terjatev, zato tudi sporna notarska hipoteka ne more imeti nobenega učinka med pogodbenimi strankami.
starostna pokojnina - napačna odmera - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Določba 183. člena ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe, pri izdaji katere je bila storjena napaka v škodo zavarovanca ali zavoda. Gre za privilegiran primer obnove. V teh primerih sta predvideni zgolj razveljavitev (nova odločba velja le z učinkom za naprej) ali sprememba odločbe, ne pa tudi odprava z učinkom za nazaj. Z razveljavitvijo se namreč ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale, iz nje (zaradi njene razveljavitve) nobene nove pravne posledice ne morejo nastati.
V obravnavanem primeru je o t. i. privilegirani obnovi na podlagi 183. člena ZPIZ-2 odločil organ, ki je za to pristojen ter v roku, ki ga predpis določa. Pravilno je določen pravni učinek izpodbijane odločbe. S prvostopenjsko odločbo je namreč spremenjena višina tožnikove pokojnine v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 (to je šele od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe). Toženi stranki zato ni mogoče očitati, da je odpravila pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale. Višina pokojnine je bila pravilno izračunana na podlagi takrat veljavnih predpisov (to je ZPIZ-1), ob upoštevanju pravilnega dejanskega stanja. Zato sta izpodbijani odločbi zakoniti.
ZZRZI člen 40. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
invalid III. kategorije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Tožnik je bil na podlagi odločbe ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka prostega delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno tožnikovi preostali delovni zmožnosti, ni imela, zato je utemeljeno pričela postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 oziroma po 40. členu ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023324
KZ-1 člen 29, 29/3, 70, 70/3. ZKP člen 372, 272/1, 372/1-5, 494.
bistveno zmanjšana prištevnost – izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se sme samostojno izreči le neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Če je obdolženec storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, se mu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu lahko izreče le v obsodilni sodbi poleg kazni.