stvarna pristojnost – kumulacija zahtevkov – plačilo odškodnine in vračilo preveč plačane preživnine
Tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine in za vrnitev preveč plačane preživnine nimata niti iste dejanske niti iste pravne podlage. Pri zahtevku za plačilo odškodnine gre za dejstva (trditve o dejstvih), katerih posledica je povzročena škoda (pravna podlaga pa odškodninska odgovornost za povzročeno škodo), pri zahtevku za vrnitev preveč plačane preživnine pa za dejstva neupravičene pridobitve, to je prehoda premoženja, ne da bi za tak prehod obstajala pravna podlaga (pravna podlaga pa obveznost vrniti to, kar je bilo neupravičeno pridobljeno in za kar je drugi udeleženec obligacijskega razmerja obogaten).
izvedba predlaganih dokazov - zavrnitev zaslišanja ene stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja
Obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, za zavrnitev izvedbe pa morajo obstajati ustavno sprejemljivi razlogi – izvedbo dokaza lahko zavrne tudi, če gre za povsem neprimeren dokaz za ugotovitev določenega dejstva, v konkretnem sporu pa je tožnik svoje zaslišanje predlagal zato, da bo izpovedal o dejstvih, ki tvorijo dejansko podlago te odškodninske tožbe ter odrekanje primernosti temu dokazu iz teh razlogov v tej zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče prve stopnje kljub dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika zaslišalo le nasprotno stranko - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja iz 258. člena ZPP, ki je ob podanem dokaznem predlogu tožnika za njegovo zaslišanje hkrati tudi kršitev kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (sodišče ni npr. odločilo, da zasliši samo eno stranko, ker se druga stranka ne bi odzvala sodnemu vabilu - prim. drugi odstavek 258. člena ZPP - nasprotno, štelo je, da vabilo na zaslišanje za tožnika ni izkazano - vabilo mu je pošiljalo na domač naslov in ne prek pooblaščenca, kot sicer predvideva ZPP v 261. členu).
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0082948
ZOPNI člen 2, 4, 4-6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-3, 28, 28/2. ZIZ člen 272, 272/1. URS člen 8, 15, 15/3, 33, 67, 155, 155/2. ZKP člen 498, 498/1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora – pogoji za začasno zavarovanje – premoženje nezakonitega izvora – ožji družinski član – domneva o brezplačnosti prenosa – finančna preiskava – namen zakona – pravica do zasebne lastnine
Namen ZOPNI je preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Ta namen se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti.
Toženka uveljavlja poseg v njeno pravico do zasebne lastnine, vendar pa gre za lastnino, ki je bila pridobljena na nepošten način. Varstvo tako pridobljene pravice pa ne more biti absolutno.
Instituta odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem oziroma odvzema predmetov, kadar je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razloge morale, po svoji naravi ne moreta doseči cilja in namena ZOPNI, kot ga določa 2. člen tega zakona, zaradi česar je njegova uvedba nujna.
Določba o razširjenem odvzemu premoženja nezakonitega izvora z uporabo obrnjenega dokaznega bremena je tudi določba mednarodnih konvencij.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.
Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.
zavarovanje odgovornosti voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ao plus - izključitev odgovornosti
S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči.
zastaralni rok – pravica do nujnega deleža – dedna pravica – priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni v naziranju, da je rok iz 41. čl. ZD zastaralen. Pravica do nujnega deleža je po 27. členu ZD dedna pravica. To pomeni, da je nujni dedič zapustnikov univerzalni naslednik. Taka morebitna ureditev pomeni, da spora o tem, ali pritožnici pripada nujni delež, sploh ni moglo biti od trenutka, ko ji je zapustnikov brat na zapuščinski obravnavi priznal dedno pravico, ne glede na to, da se tožnica takrat ni izjasnila o veljavnosti oporoke. Priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku (sodni postopek) pomeni pretrganje zastaranja in pritožnici v vsakem primeru gre dedna pravica (priznanje po temelju), vprašljiva je samo njena višina oziroma, ali ji gre zakoniti ali nujni delež. V nobenem primeru pa zaradi priznanja v sodnem postopku dedna pravica pritožnici ne more zastarati.
izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj – plačilo dogovorjene cene – dokazovanje negativnih dejstev
Trditev, da toženec ni plačal drugega dela dogovorjenega plačila tožniku, je negativno dejstvo, ki ga tožnik ne more dokazovati. Dokazno breme je na tožencu, tako da bi moral slednji dokazati, da je poravnal drugi del dogovorjenega plačila.
OZ člen 179. ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – strah – pravno priznana škoda
Oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah, le kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo.
ZST -1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/4. ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1.
stroški postopka – plačilo sodnih taks – uspeh v pravdi – oprostitev plačila sodne takse
Tudi v primeru taksne oprostitve, so predpisane takse del stroškov postopka, plačane pa bodo sodišču glede na uspeh strank v postopku. Če stranka, ki je v pravdi zmagala, ni oproščena plačila sodnih taks, jih je morala že plačati, zato ji mora ta strošek postopka povrniti nasprotna stranka. Če pa je stranka, ki je zmagala, bila oproščena plačila sodnih taks, mora dolžno takso plačati nasprotna stranka sodišču. Dejstvo ali je stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse, pridobila premoženje in kakšno, v primeru neuspeha nasprotne stranke za odločitev o plačilu takse ni relevantno.
dokazovanje – dokazna ocena – formalna dokazana pravila – načelo proste presoje dokazov – izpovedi prič v razmerju do materialnih dokazov
Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo dokazov oz. posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana. Je pa splošno znano, da so izpovedi prič velikokrat manj zanesljiv dokaz kot materialni dokazi; na eni strani zaradi težav pri zaznavanju in zaradi subjektivnega zaznavanja, po drugi strani pa zaradi časovne oddaljenosti podajanja njihovih izpovedi.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka morala navesti, v kolikšnem obsegu bi glede na premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje zmogla vsaj delno plačati sodno takso. Iz trditev in predloženih dokazov, upoštevajoč tudi višino taksne obveznosti, mora to ugotoviti sodišče.
stroški postopka – specifikacija stroškov – predlog za odločitev o stroških
Ker je stranka že v odgovoru na tožbo podala specificiran predlog za povrnitev stroškov postopka, bi lahko sodišče o njenih stroških odločilo v sklepu, s katerim se je končal postopek zoper njo. Ker ni, bi morala zahtevati izdajo sklepa o stroških.
upravnik – aktivna legitimacija – stroški upravljanja – stroški obratovanja – spor majhne vrednosti
Aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja upravniku lahko podelijo sami lastniki stanovanj s prenosom svojih materialnopravnih upravičenj v pogodbi, ki so jo sklenili z upravnikom, ali v posebnem naročilu, če so bili stroški plačani z njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar do takega prenosa ni prišlo, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev (verzija).
Po določbi 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sicer zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, vendar le, če je razveljavljen sklep o izvršbi, ki je podlaga zaznambe.
V konkretnem primeru pa je upnik pridobil hipoteko na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja, ki je bila vknjiževana v zemljiško knjigo z začetkom učinkovanja 29. 4. 2011, sklep o izvršbi pa je sodišče prve stopnje na te nepremičnine dolžnika dovolilo šele dne 20. 8. 2014.
V tem primeru pa izvršilno sodišče ne more izbrisati pogodbeno ustanovljene hipoteke, saj te upnik ni pridobil na podlagi sklepa o izvršbi.
Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je toženi stranki ponudila odpravo napak, to je lasastih razpok, in sicer na način, za katerega je tudi izvedenec navedel, da je primeren, s položitvijo hidroizolacije. Ker je tožena stranka to odklonila, dejstva, da je gradnja za toženo stranko sedaj neuporabna, ne more naprtiti tožeči stranki.
inkaso cesija - zunanje razmerje - notranje razmerje - mandat - načelo dispozitivnosti - aktivna stvarna legitimacija - materialno pravo
Glavna značilnost inkaso cesije je njena dvojna narava: v zunanjem razmerju, ki se nanaša na razmerje med cesionarjem in tretjimi osebami, cesionar na temelju cesije pridobi položaj „popolnega upnika“, brez kakršnihkoli omejitev, v notranjem razmerju med cedentom in cesionarjem (ki praviloma, ni pa to nujno, ostane znano samo strankama tega razmerja in temelji na mandatni ali kakšni drugi pogodbi) pa cedent pridobi obligacijsko pravico zahtevati, da mu vse, kar cesionar izterja, z morebitnim odbitkom stroškov in provizije kasneje izroči.
Aktivna stvarna legitimacija je vprašanje materialnega prava, ki se nanaša na utemeljenosti tožbenega zahtevka in se presoja ob koncu glavne obravnave.
Na veljavnost cesije, kot razpolagalnega pravnega posla, nima nobenega vpliva specifičen dogovor pogodbenih strank iz mandatne pogodbe (da se sklepa za nedoločen čas in da je tožeča stranka dolžna, po prejemu plačila s strani tožene stranke in odbitju dogovorjenih stroškov, prejeti znesek nakazati na račun odstopnika), saj le-ta, kot posel obligacijskega prava, učinkuje zgolj med pogodbenima strankama (inter partes).