poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave po uvedenem postopku redne prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.
V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076304
ZPP člen 7, 151, 151/1, 214, 214/1.
stroški postopka – pravdni stroški – predpravdni stroški – zavarovalnina iz naslova zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti – dokazovanje višine stroškov
V pravdi zaradi plačila odškodnine (zavarovalnine) iz zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti tožeča stranka odvetniške stroške, nastale v zvezi z uveljavljanjem odškodnine pri zavarovalnici, utemeljeno uveljavlja kot del škode, saj so nastali v zvezi z uveljavljanjem škode, ki jo je tožena stranka že pred pravdo priznala in izplačala. Ker se ti stroški ne nanašajo na s tožbo uveljavljani tožbeni zahtevek, ampak na drug zahtevek, ni mogoče soglašati s toženo stranko, da gre za del pravdnih stroškov, ki gredo tožnikoma v skladu z načelom uspeha v pravdi.
zavarovanje odgovornosti voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ao plus - izključitev odgovornosti
S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči.
razveljavitev darilne pogodbe – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobra vera obdarjenca – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Izpodbojnost pogodbe o razpolaganju s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca.
SZ-1 člen 23, 34, 39, 48, 48/2, 68. SPZ člen 105. ZPP člen 76, 76/3.
motenje posesti – namestitev zapornice – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupnost etažnih lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – zakonito sprejeti sklepi – podelitev sposobnosti biti stranka – neenotnost sodne prakse
Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper zavrnitev soglasja k stroškom stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – dopustnost pritožbe
Upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
pogojna obsodba - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - plačilo zneska oškodovancu - odprava posebnega pogoja
Ker obsojenka kljub prizadevanjem ne dobi zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje prihodke in ker prav iz ničesar v spisu ne izhaja, da je mogoče pričakovati, da se bo to kmalu spremenilo, je mogoče zanesljivo reči, da obsojena posebnega pogoja v novem roku, in tudi sicer, ne bo sposobna izpolniti, kar končno izhaja tudi iz sedaj izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve pisnega odpravka ugotavlja, da zaradi slabega finančnega stanja ni sposobna plačati stroškov preklicnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do ogrozitve preživljanja njene družine. Zato je bilo potrebno sodbo spremeniti tako, da se obsojenki ne določi nov rok za izpolnitev dolžnega pogoja po plačilu prej navedenega zneska oškodovancu, ampak se ta pogoj odpravi.
vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083571
ZNP člen 19, 37. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – agrarna skupnost – podeljena pravdna sposobnost
Čeprav so po ZPVAS materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti in ne skupnost sama, to ne vpliva na odločitev o predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka agrarni skupnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0076308
ZDDV-1 člen 76. ZASP člen 168.
avtorska pravica – avtorski honorar – civilna kazen – davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila – podatek o bruto honorarju izvajalcev
Toženec ni kršil avtorske pravice, posebej ne namerno, zato tožniku dolguje le preostanek avtorskega honorarja po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, ne pa tudi zahtevane civilne kazni.
Navedbo podatka o bruto honorarju izvajalcev je toženec upravičeno zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, sploh ker ne gre za zakonsko obveznost.
Tožnik je po 76. členu ZDDV-1 zavezanec za plačilo tega davka, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev. Sodišče prve stopnje bi zato skupnemu znesku nadomestila avtorskega honorarja moralo prišteti še 8,5 % DDV.
Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je toženi stranki ponudila odpravo napak, to je lasastih razpok, in sicer na način, za katerega je tudi izvedenec navedel, da je primeren, s položitvijo hidroizolacije. Ker je tožena stranka to odklonila, dejstva, da je gradnja za toženo stranko sedaj neuporabna, ne more naprtiti tožeči stranki.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka morala navesti, v kolikšnem obsegu bi glede na premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje zmogla vsaj delno plačati sodno takso. Iz trditev in predloženih dokazov, upoštevajoč tudi višino taksne obveznosti, mora to ugotoviti sodišče.
taksna oprostitev – pridobitev premoženja – plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločanje o ugovoru – pravica do pritožbe – obročno plačilo
Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog.
zavrženje tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču – oseba brez pooblaščenca
Glede na to, da je tožnik tožbo sam, brez pooblaščenca, vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani in da je od tega sodišča dobil izrecna navodila o dostavi popravljene tožbe, tožnikovega ravnanja ni mogoče pripisati niti nevednosti, niti očitni pomoti. Izročitev popravljene tožbe nepristojnemu sodišču je posledica tožnikove neskrbnosti, saj mu je bilo znano, na katero sodišče mora popravljeno tožbo vložiti, pa je vlogo naslovil, ne samo odpravil, na nepristojno sodišče.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - priporni razlog koluzijske nevarnosti
Vse priče, ki so v obtožnici predlagane za zaslišanje, pa so bile že zaslišane v preiskavi, pri čemer gre za tiste priče, na katere bi obdolženec lahko vplival, da ne bi izpovedovale po resnici. Glede teh prič zato ni mogoče več sklepati o koluzijski nevarnosti, saj so bili dokazi - njihove izpovedbe - že zavarovani s tem, ko so bile zaslišane, morebitna kasnejša sprememba izpovedbe pa je predmet ocene sodišča o tem, kdaj je priča izpovedovala po resnici in zakaj je svojo izpovedbo spremenila. Zato v takem primeru obdolženec ne more vplivati na priče in v smislu 2. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ovirati kazenski postopek.
stroški postopka – specifikacija stroškov – predlog za odločitev o stroških
Ker je stranka že v odgovoru na tožbo podala specificiran predlog za povrnitev stroškov postopka, bi lahko sodišče o njenih stroških odločilo v sklepu, s katerim se je končal postopek zoper njo. Ker ni, bi morala zahtevati izdajo sklepa o stroških.