STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075118
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 278, 278/2. OZ člen 283, 283/1. ZPP člen 108, 273.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – predhoden preizkus tožbe – procesna predpostavka za vložitev tožbe – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo pomanjkljivosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – izpodbojna pravna dejanja – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – nadomestna izpolnitev – način izpolnitve terjatve – pobot – pravno mnenje
Nadomestna izpolnitev je sporazum, ki ga skleneta upnik in dolžnik po sklenitvi prvotnega pravnega posla (pogodbe), na podlagi katerega je nastala dolžnikova prvotna izpolnitvena obveznost, in z njim nadomestita (spremenita) predmet prvotne dolžnikove izpolnitvene obveznosti z novim predmetom (in katera učinkuje samo, če dolžnik hkrati opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet nove obveznosti), medtem ko je pobot način prenehanja medsebojnih obveznosti; oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023342
KZ-1 člen 138. ZKP člen 270, 270/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine – neupravičeno slikovno snemanje – opis dejanja – preizkus obtožnega akta
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da mora slikovni posnetek predstavljati občuten poseg v zasebnost, ki pa bo podan takrat, ko bo to prizadelo oškodovanca, bodisi, da so ti posnetki žaljivi, smešni, da izdajajo karkoli iz njegovega osebnega življenja in podobno. Vsebina tega občutnega poseganja v zasebnost oškodovanca pa mora v opisu dejanja biti navedena s konkretnimi okoliščinami. V predmetni zadevi pa iz opisa ne izhaja na kakšen način naj bi bilo občutno poseženo v zasebnost oškodovanke kot tožilke, torej ali naj bi morebiti sporne fotografije prizadele oškodovanko in na kakšen način. V opisu je navedeno, da so bili sporni fotografski posnetki objavljeni v tiskani in internetni izdaji B. z dne ... 2013. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ta opis konkretizira le izvršitveno ravnanje, ki se očita obdolžencu, in sicer prikazovanje spornega posnetka tretjim osebam oziroma omogočanje, da se le-te s posnetkom seznanijo. Ne konkretizirajo pa občutnega posega v zasebnost oškodovanke, ker vsebina posega v zasebnost iz opisa dejanja ni razvidna. Izvršitveno ravnanje samo po sebi še ni kaznivo dejanje po 138. členu KZ-1, to postane šele, ko je s posnetkom občutno poseženo v zasebnost oškodovanca, pri čemer pa, kot je že bilo poudarjeno, morajo okoliščine, zakaj je šlo za občuten poseg v zasebnost, biti v opisu konkretno navedene.
Ker meja med navedenimi zemljišči ni urejena v mejnem ugotovitvenem postopku, ni podlage za ureditev meje po katastrskih podatkih, kot to določa drugi odstavek 77. člena SPZ.
Da bi bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, mora negativno vplivati na premoženjsko stanje dolžnika. Zgolj v primeru, da pride do zmanjšanja stečajne mase, je namreč poplačilo upnikov iz stečajne mase onemogočeno ali ogroženo. Povedano drugače: izpodbojno je (le) tisto pravno dejanje stečajnega dolžnika, zaradi katerega je prišlo do zmanjšanja stečajne mase s posledicami, navedenimi v 271. členu ZFPPIPP. V kolikor vpliva na stečajno maso ni, dejanje ni izpodbojno. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki sklenili veljavno najemno pogodbo, zaradi česar tožeča stranka ni postala lastnica stroja in z izpodbijanim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči – zahteva po plačilu stroškov – stroški fotokopij vlog – zapadlost stroškov odvetniških storitev – obračun DDV – oprava posameznega dejanja – zaključek celotne storitve
Odvetnik postavljen po ZBPP, po odpovedi pooblastila stranke in razrešitvi od stranke ne more zahtevati plačila stroškov fotokopij vlog, potrebnih zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov, kot to sicer za običajno mandatno razmerje omogoča 14. člen ZOdvT.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pravica, da v obravnavanem primeru iz razlogov, ki jih navaja šele sedaj v pritožbi, uveljavi možnost taksne oprostitve, je bila tožeči stranki dana, vendar je zaradi lastne pasivnosti, ko se na poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev ni odzvala, ni izkoristila. Pravico do sodnega varstva si je tako omejila tožena stranka sama s svojo pasivnostjo.
vrstni red podpisovanja oporoke - presoja veljavnosti oporoke - razlike v izpovedbi prič - razveljavitev oporoke - nepristnost podpisov - neprisotnost prič
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni izreklo glede vrstnega reda podpisovanja oporoke. Sodišče prve stopnje je namreč povzelo izpovedbe prič v tem delu, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa je smiselno razbrati, da prvostopenjsko sodišče te razlike v izpovedbah prič ni ocenilo kot bistvene za presojo veljavnosti oporoke. Sicer pa sodišče prve stopnje razlike v izpovedbah glede vrstnega reda podpisovanja oporoke (ob upoštevanju dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so bili oporočitelj in obe priči hkrati navzoči ob podpisovanju oporoke) niti ob drugačnem materialnopravnem izhodišču ne bi smelo upoštevati. Tožnici sta namreč utemeljevali svoja zahtevka za ugotovitev neveljavnosti in za razveljavitev oporoke z navedbami o nepristnosti podpisov tako oporočitelja kot oporočnih prič, navajali pa sta tudi, da priči ob sestavi oporoke nista bili prisotni (in zato oporočitelj ni mogel pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka), česar pa nista uspeli dokazati. Pravočasnih trditev glede vrstnega reda podpisovanja oporoke nista podali, izpovedba prič pa ne more nadomestiti trditvene podlage, zato sodišče prve stopnje vrstnega reda podpisovanja niti ni bilo dolžno ugotavljati.
OZ člen 311, 965. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 286.
prenehanje terjatve - ugovor pobota - pogoji za pobot - absolutna bistvena kršitev postopka
Sodišče prve stopnje ni dovolj razdelalo pogojev za pobot, ki jih je sicer s citiranjem zakonskih določb (311. člen OZ) ter v sodni praksi opredeljenih pogojev za pobot pravilno navedlo (vzajemnost, istovrstnost, zapadlost, likvidnost oz. iztožljivost).
postopek poenostavljene prisilne poravnave – aktivna legitimacija
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave.
Pritožnik, katerega terjatev do dolžnika ni navedena na seznamu navadnih terjatev, nima položaja stranke v tem postopku.
ZKP člen 129, 129a, 129a/1. KZ-1 člen 86, 86/10. ZIKS-1 člen 13, 13/5.
izvršitev kazni zapora - opravljanje dela v splošno korist
Ker so obsojeni, center za socialno delo in izvajalska organizacija sklenili dogovor za začetek opravljanja del v splošno korist, v času od sklenitve dogovora o začetku opravljanja teh nalog do poteka roka za njihovo opravo, pa se kazen zapora ne sme izvršiti in se tak rok doslej še ni iztekel, je odločitev, da se kazen zapora izvrši, preuranjena.
postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja oziroma konec tega obdobja je odvisen od dneva izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Ni pomembno, kolikšno je bilo preizkusno obdobje, določeno dolžničinemu možu, saj gre za individualno določanje, kjer se upoštevajo le dolžničine okoliščine.
Sprememba splošni pogojev na način, da bi druga stranka pogodbe popolnoma izgubila svoje pravice iz pogodbe, te pogodbene stranke ne more zavezovati, razen če se je s tem strinjala. Če se je s spremembo strinjala, pa ni upravičena zahtevati povračila škode, ki naj bi ji zaradi nje nastala.
Zmanjšanje zahtevka ne pomeni spremembe tožbe, temveč po svoji vsebini pomeni delni umik tožbe.
prisilna poravnava - zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - nezaložitev predujma - zloraba procesnih pravic
Dolžnik predlagatelj stečajnega postopka ni dolžan založiti začetnega predujma iz 5. odstavka 141. člena ZFPPIPP, saj se začetni predujem za stečajni postopek plačuje le v primeru, ko je predlagatelj osebno odgovorni družbenik ali pa upnik, kadar je upnik lahko predlagatelj prisilne poravnave. Ker ob upoštevanju 141., 147. in 233. člena ZFPPIPP dolžnik začetnega predujma za stečajni postopek tako ali tako ni dolžan založiti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je treba predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavreči, ker niso bile predložene listine iz 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP, in zato na podlagi 4. odstavka 147. člena ZFPPIPP začeti stečajni postopek.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Vez med sodniki na Okrajnem sodišču v Ljubljani in oškodovankami je premočna, zaradi česar ne bi bilo mogoče objektivno zagotoviti ohranitve videza nepristranskosti sodnikov, ki bi odločali o utemeljenosti obtožnega predloga.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – zahteva za sodno varstvo – sklep družbenikov
Sklep družbenikov iz drugega stavka drugega odstavka 512. člena ZGD-1 ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacij in vpogleda.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 339, 340.
predlog za obnovo postopka - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obvezno zastopanje po odvetniku - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po določbi 25. člena Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v več odločbah zavzelo stališče glede skladnosti določenih pogojev za zastopanje po pooblaščencu oziroma vlagatelju izrednih pravnih sredstev po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP. S sklepom U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 (Ur. l. RS, št. 73/2003) je odločilo, da za obvezno zastopanje po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi obstajajo razumni razlogi in je zavrnilo očitke o neskladju te ureditve z Ustavo.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 176/2-3. ZFPPIPP člen 121, 136, 136/1, 172, 172-1, 221j, 221j/10, 373, 373/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – pravica do udeležbe v postopku – stranska intervencija – dolžnikov delničar
Določbe ZPP, ki urejajo pravico tretje osebe, da se kot intervenient na strani ene od pravdnih strank pridruži v pravdnem postopku, ni mogoče niti smiselno uporabljati v postopku insolventnosti.
Delničar ima iz naslova korporacijske dajatvene obveznosti družbe do njega položaj upnika, ki pa mu terjatve v postopku ni treba prijavljati. Zato ima pritožnik v tem postopku položaj upnika, kot tak pa lahko vloži ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Vsak upnik (in tudi dolžnik) lahko z vložitvijo ugovora izpodbija pogoje za vodenje postopka prisilne poravnave. Dolžnik (in kasneje tudi njegov delničar - pritožnik) sta v ugovoru zatrjevala, da dolžnik ni insolventen. Da bi dolžnik (in pritožnik) z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave lahko uspela, bi morala (poleg tega, da dolžnik ni insolventen) zatrjevati in dokazati tudi, da lahko dolžnik v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti.
pravnomočen sklep o zavrženju tožbe – naknaden sklep o odmeri stroškov – stroški nastali po krivdi stranke – spor majhne vrednosti
Zaradi zavrženja tožbe se šteje, da so ti stroški nastali po krivdi tožeče stranke, zaradi česar jih mora povrniti toženi stranki (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP).
Dedič se tudi ne more upreti procesnemu nasledstvu s sklicevanjem na določbo 142. člena ZD, po kateri je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Ugovor omejenosti odgovornosti za dolgove je namreč materialnopravni ugovor in se nanaša na vprašanje utemeljenosti zahtevka, v nobenem primeru pa ne more vplivati na procesno vprašanje nadaljevanja postopka v zvezi z 208. členom ZPP.
Pritožbeno sodišče pa ne pritrjuje materialno pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je lahko vprašanje, ali je k nesreči prispeval tudi sam delavec, samo predmet regresnega zahtevka toženke do delavca, zaradi česar se toženka ne more razbremeniti svoje odgovornosti s trditvami v smeri, da naj bi bil delavec sokriv za nastanek škode. Kot je že poudarilo Vrhovno sodišče RS
v zadevah III Ips 122/2011 in III Ips 1/2014 z dne 25. 2. 2014 mora sodišče v primeru, če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Določila prvega odstavka 86. člena ZZVZZ o povrnitvi škode ni mogoče razumeti samo na
podlagi besedne razlage, ampak je potrebno upoštevati tudi sistemsko razlago, torej tako, da se upošteva njeno mesto v pravnem sistemu.