• Najdi
  • 1
  • od 39
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba II Cpg 121/2015
    31.3.2015
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075118
    ZFPPIPP člen 261, 261/1, 278, 278/2. OZ člen 283, 283/1. ZPP člen 108, 273.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – predhoden preizkus tožbe – procesna predpostavka za vložitev tožbe – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo pomanjkljivosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – izpodbojna pravna dejanja – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – nadomestna izpolnitev – način izpolnitve terjatve – pobot – pravno mnenje
    Nadomestna izpolnitev je sporazum, ki ga skleneta upnik in dolžnik po sklenitvi prvotnega pravnega posla (pogodbe), na podlagi katerega je nastala dolžnikova prvotna izpolnitvena obveznost, in z njim nadomestita (spremenita) predmet prvotne dolžnikove izpolnitvene obveznosti z novim predmetom (in katera učinkuje samo, če dolžnik hkrati opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet nove obveznosti), medtem ko je pobot način prenehanja medsebojnih obveznosti; oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov.
  • 2.
    VSL sklep VII Kp 39584/2014
    31.3.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023342
    KZ-1 člen 138. ZKP člen 270, 270/2.
    kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine – neupravičeno slikovno snemanje – opis dejanja – preizkus obtožnega akta
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da mora slikovni posnetek predstavljati občuten poseg v zasebnost, ki pa bo podan takrat, ko bo to prizadelo oškodovanca, bodisi, da so ti posnetki žaljivi, smešni, da izdajajo karkoli iz njegovega osebnega življenja in podobno. Vsebina tega občutnega poseganja v zasebnost oškodovanca pa mora v opisu dejanja biti navedena s konkretnimi okoliščinami. V predmetni zadevi pa iz opisa ne izhaja na kakšen način naj bi bilo občutno poseženo v zasebnost oškodovanke kot tožilke, torej ali naj bi morebiti sporne fotografije prizadele oškodovanko in na kakšen način. V opisu je navedeno, da so bili sporni fotografski posnetki objavljeni v tiskani in internetni izdaji B. z dne ... 2013. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ta opis konkretizira le izvršitveno ravnanje, ki se očita obdolžencu, in sicer prikazovanje spornega posnetka tretjim osebam oziroma omogočanje, da se le-te s posnetkom seznanijo. Ne konkretizirajo pa občutnega posega v zasebnost oškodovanke, ker vsebina posega v zasebnost iz opisa dejanja ni razvidna. Izvršitveno ravnanje samo po sebi še ni kaznivo dejanje po 138. členu KZ-1, to postane šele, ko je s posnetkom občutno poseženo v zasebnost oškodovanca, pri čemer pa, kot je že bilo poudarjeno, morajo okoliščine, zakaj je šlo za občuten poseg v zasebnost, biti v opisu konkretno navedene.
  • 3.
    VSM sklep I Cp 1547/2014
    31.3.2015
    STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM0022379
    SPZ člen 77, 77/1, 77/2.
    ureditev meje
    Ker meja med navedenimi zemljišči ni urejena v mejnem ugotovitvenem postopku, ni podlage za ureditev meje po katastrskih podatkih, kot to določa drugi odstavek 77. člena SPZ.
  • 4.
    VSL sodba I Cpg 405/2015
    31.3.2015
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0073513
    ZFPPIPP člen 46, 271. OZ člen 435, 520, 587.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – načelo enakega obravnavanja upnikov – asignacija – objektivna predpostavka izpodbijanja – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – najemna pogodba – prodajna pogodba – prodaja z lastninskim pridržkom
    Da bi bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, mora negativno vplivati na premoženjsko stanje dolžnika. Zgolj v primeru, da pride do zmanjšanja stečajne mase, je namreč poplačilo upnikov iz stečajne mase onemogočeno ali ogroženo. Povedano drugače: izpodbojno je (le) tisto pravno dejanje stečajnega dolžnika, zaradi katerega je prišlo do zmanjšanja stečajne mase s posledicami, navedenimi v 271. členu ZFPPIPP. V kolikor vpliva na stečajno maso ni, dejanje ni izpodbojno. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki sklenili veljavno najemno pogodbo, zaradi česar tožeča stranka ni postala lastnica stroja in z izpodbijanim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
  • 5.
    VSL sodba I Cp 304/2015
    31.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – DAVKI
    VSL0076318
    ZOdvT člen 5, 5/3, 9, 10, 11, 14, 32, 32/2, 33. ZOdvT tarifna številka 2300, 6002. ZBPP člen 30, 30/6, 33, 40, 44.
    odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči – zahteva po plačilu stroškov – stroški fotokopij vlog – zapadlost stroškov odvetniških storitev – obračun DDV – oprava posameznega dejanja – zaključek celotne storitve
    Odvetnik postavljen po ZBPP, po odpovedi pooblastila stranke in razrešitvi od stranke ne more zahtevati plačila stroškov fotokopij vlog, potrebnih zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov, kot to sicer za običajno mandatno razmerje omogoča 14. člen ZOdvT.
  • 6.
    VSM Sklep I Cpg 129/2015
    31.3.2015
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022430
    ZPP člen 105a, 108, 108/4.
    poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
    Pravica, da v obravnavanem primeru iz razlogov, ki jih navaja šele sedaj v pritožbi, uveljavi možnost taksne oprostitve, je bila tožeči stranki dana, vendar je zaradi lastne pasivnosti, ko se na poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev ni odzvala, ni izkoristila. Pravico do sodnega varstva si je tako omejila tožena stranka sama s svojo pasivnostjo.
  • 7.
    VSM sodba I Cp 1342/2014
    31.3.2015
    DEDNO PRAVO
    VSM0022506
    ZD člen 64. ZPP člen 7, 8.
    vrstni red podpisovanja oporoke - presoja veljavnosti oporoke - razlike v izpovedbi prič - razveljavitev oporoke - nepristnost podpisov - neprisotnost prič
    Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni izreklo glede vrstnega reda podpisovanja oporoke. Sodišče prve stopnje je namreč povzelo izpovedbe prič v tem delu, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa je smiselno razbrati, da prvostopenjsko sodišče te razlike v izpovedbah prič ni ocenilo kot bistvene za presojo veljavnosti oporoke. Sicer pa sodišče prve stopnje razlike v izpovedbah glede vrstnega reda podpisovanja oporoke (ob upoštevanju dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so bili oporočitelj in obe priči hkrati navzoči ob podpisovanju oporoke) niti ob drugačnem materialnopravnem izhodišču ne bi smelo upoštevati. Tožnici sta namreč utemeljevali svoja zahtevka za ugotovitev neveljavnosti in za razveljavitev oporoke z navedbami o nepristnosti podpisov tako oporočitelja kot oporočnih prič, navajali pa sta tudi, da priči ob sestavi oporoke nista bili prisotni (in zato oporočitelj ni mogel pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka), česar pa nista uspeli dokazati. Pravočasnih trditev glede vrstnega reda podpisovanja oporoke nista podali, izpovedba prič pa ne more nadomestiti trditvene podlage, zato sodišče prve stopnje vrstnega reda podpisovanja niti ni bilo dolžno ugotavljati.
  • 8.
    VSM sklep I Ip 1327/2014
    31.3.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022415
    OZ člen 311, 965. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 286.
    prenehanje terjatve - ugovor pobota - pogoji za pobot - absolutna bistvena kršitev postopka
    Sodišče prve stopnje ni dovolj razdelalo pogojev za pobot, ki jih je sicer s citiranjem zakonskih določb (311. člen OZ) ter v sodni praksi opredeljenih pogojev za pobot pravilno navedlo (vzajemnost, istovrstnost, zapadlost, likvidnost oz. iztožljivost).
  • 9.
    VSL sklep Cst 183/2015
    31.3.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081435
    ZFPPIPP člen 56, 126, 152, 152/1, 152/2, 213, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4, 221e, 221e/1.
    postopek poenostavljene prisilne poravnave – aktivna legitimacija
    Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave.

    Pritožnik, katerega terjatev do dolžnika ni navedena na seznamu navadnih terjatev, nima položaja stranke v tem postopku.
  • 10.
    VSC sklep II Kp 48795/2013
    31.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC0004124
    ZKP člen 129, 129a, 129a/1. KZ-1 člen 86, 86/10. ZIKS-1 člen 13, 13/5.
    izvršitev kazni zapora - opravljanje dela v splošno korist
    Ker so obsojeni, center za socialno delo in izvajalska organizacija sklenili dogovor za začetek opravljanja del v splošno korist, v času od sklenitve dogovora o začetku opravljanja teh nalog do poteka roka za njihovo opravo, pa se kazen zapora ne sme izvršiti in se tak rok doslej še ni iztekel, je odločitev, da se kazen zapora izvrši, preuranjena.
  • 11.
    VSL sklep Cst 165/2015
    31.3.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081953
    ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5.
    postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja
    Dolžina preizkusnega obdobja oziroma konec tega obdobja je odvisen od dneva izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.

    Ni pomembno, kolikšno je bilo preizkusno obdobje, določeno dolžničinemu možu, saj gre za individualno določanje, kjer se upoštevajo le dolžničine okoliščine.
  • 12.
    VSL sodba in sklep I Cpg 793/2014
    31.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058482
    OZ člen 5, 121, 121/2, 239. ZPP člen 184, 184/3, 188, 188/2, 213, 213/2, 286b, 286b/1.
    sprememba splošnih pogojev – kršitev pogodbe – odškodnina zaradi kršitve pogodbe – miselni pridržek – pristanek na spremembo zmanjšanja zahtevka – umik tožbe
    Sprememba splošni pogojev na način, da bi druga stranka pogodbe popolnoma izgubila svoje pravice iz pogodbe, te pogodbene stranke ne more zavezovati, razen če se je s tem strinjala. Če se je s spremembo strinjala, pa ni upravičena zahtevati povračila škode, ki naj bi ji zaradi nje nastala.

    Zmanjšanje zahtevka ne pomeni spremembe tožbe, temveč po svoji vsebini pomeni delni umik tožbe.
  • 13.
    VSL sklep Cst 194/2015 in Cst 195/2015
    31.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0081439
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 131, 132, 139/2, 141, 141/1, 141/2, 141/4, 141/5, 147, 147/4, 147/5, 150, 233, 233/1, 233/6, 233/7, 244, 244/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1, 221j.
    prisilna poravnava - zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - nezaložitev predujma - zloraba procesnih pravic
    Dolžnik predlagatelj stečajnega postopka ni dolžan založiti začetnega predujma iz 5. odstavka 141. člena ZFPPIPP, saj se začetni predujem za stečajni postopek plačuje le v primeru, ko je predlagatelj osebno odgovorni družbenik ali pa upnik, kadar je upnik lahko predlagatelj prisilne poravnave. Ker ob upoštevanju 141., 147. in 233. člena ZFPPIPP dolžnik začetnega predujma za stečajni postopek tako ali tako ni dolžan založiti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je treba predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavreči, ker niso bile predložene listine iz 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP, in zato na podlagi 4. odstavka 147. člena ZFPPIPP začeti stečajni postopek.
  • 14.
    VSL sklep I Kr 56648/2013
    31.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023330
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
    Vez med sodniki na Okrajnem sodišču v Ljubljani in oškodovankami je premočna, zaradi česar ne bi bilo mogoče objektivno zagotoviti ohranitve videza nepristranskosti sodnikov, ki bi odločali o utemeljenosti obtožnega predloga.
  • 15.
    VSL sklep I Cpg 262/2015
    31.3.2015
    PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO
    VSL0081017
    ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2, 513.
    pravica družbenika do informacij in vpogleda – zahteva za sodno varstvo – sklep družbenikov
    Sklep družbenikov iz drugega stavka drugega odstavka 512. člena ZGD-1 ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacij in vpogleda.
  • 16.
    VSM sklep I Cpg 41/2015
    31.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022431
    URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 339, 340.
    predlog za obnovo postopka - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obvezno zastopanje po odvetniku - zavrženje predloga za obnovo postopka
    Po določbi 25. člena Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v več odločbah zavzelo stališče glede skladnosti določenih pogojev za zastopanje po pooblaščencu oziroma vlagatelju izrednih pravnih sredstev po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP. S sklepom U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 (Ur. l. RS, št. 73/2003) je odločilo, da za obvezno zastopanje po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi obstajajo razumni razlogi in je zavrnilo očitke o neskladju te ureditve z Ustavo.
  • 17.
    VSL sklep Cst 157/2015
    31.3.2015
    STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0081965
    ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 176/2-3. ZFPPIPP člen 121, 136, 136/1, 172, 172-1, 221j, 221j/10, 373, 373/3.
    ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – pravica do udeležbe v postopku – stranska intervencija – dolžnikov delničar
    Določbe ZPP, ki urejajo pravico tretje osebe, da se kot intervenient na strani ene od pravdnih strank pridruži v pravdnem postopku, ni mogoče niti smiselno uporabljati v postopku insolventnosti.

    Delničar ima iz naslova korporacijske dajatvene obveznosti družbe do njega položaj upnika, ki pa mu terjatve v postopku ni treba prijavljati. Zato ima pritožnik v tem postopku položaj upnika, kot tak pa lahko vloži ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Vsak upnik (in tudi dolžnik) lahko z vložitvijo ugovora izpodbija pogoje za vodenje postopka prisilne poravnave. Dolžnik (in kasneje tudi njegov delničar - pritožnik) sta v ugovoru zatrjevala, da dolžnik ni insolventen. Da bi dolžnik (in pritožnik) z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave lahko uspela, bi morala (poleg tega, da dolžnik ni insolventen) zatrjevati in dokazati tudi, da lahko dolžnik v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti.
  • 18.
    VSL sklep II Cpg 353/2015
    30.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073522
    ZPP člen 154, 154/1.
    pravnomočen sklep o zavrženju tožbe – naknaden sklep o odmeri stroškov – stroški nastali po krivdi stranke – spor majhne vrednosti
    Zaradi zavrženja tožbe se šteje, da so ti stroški nastali po krivdi tožeče stranke, zaradi česar jih mora povrniti toženi stranki (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP).
  • 19.
    VSL sklep I Cp 244/2015
    30.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
    VSL0083591
    ZPP člen 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 132, 142.
    prekinitev postopka – procesno nasledstvo – nadaljevanje postopka z dediči – napačno vabilo na narok – absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka
    Dedič se tudi ne more upreti procesnemu nasledstvu s sklicevanjem na določbo 142. člena ZD, po kateri je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Ugovor omejenosti odgovornosti za dolgove je namreč materialnopravni ugovor in se nanaša na vprašanje utemeljenosti zahtevka, v nobenem primeru pa ne more vplivati na procesno vprašanje nadaljevanja postopka v zvezi z 208. členom ZPP.
  • 20.
    VSM sklep I Cpg 570/2014
    30.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSM0022426
    URS člen 25. OZ člen 171, 171/1. ZPP člen 8, 286, 333. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1.
    odgovornost delodajalca – stroški zdravljenja delavca - ravnanje delavca - deljena odgovornost - regres delodajalca
    Pritožbeno sodišče pa ne pritrjuje materialno pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je lahko vprašanje, ali je k nesreči prispeval tudi sam delavec, samo predmet regresnega zahtevka toženke do delavca, zaradi česar se toženka ne more razbremeniti svoje odgovornosti s trditvami v smeri, da naj bi bil delavec sokriv za nastanek škode. Kot je že poudarilo Vrhovno sodišče RS

    v zadevah III Ips 122/2011 in III Ips 1/2014 z dne 25. 2. 2014 mora sodišče v primeru, če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Določila prvega odstavka 86. člena ZZVZZ o povrnitvi škode ni mogoče razumeti samo na

    podlagi besedne razlage, ampak je potrebno upoštevati tudi sistemsko razlago, torej tako, da se upošteva njeno mesto v pravnem sistemu.
  • 1
  • od 39
  • >
  • >>