mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - zavrženje zahteve - obstoj novih okoliščin
Tožnik s tem, ko ni izkazal svojega slabega psihičnega stanja v prvotnem postopku, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1 ni izkazal, da brez svoje krivde v prvotnem postopku ni uveljavljal groženj s smrtjo s strani pripadnikov MAK kot razloga, zaradi katerega je zapustil izvorno državo. Navedeni razlog je namreč evidentno obstajal že v času predhodnega postopka, saj je tožnik zatrjeval, da je ravno zaradi navedenega Alžirijo zapustil.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožnik kljub temu da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Zato tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Maroko skladno Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašen za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - družinski spor - prosilec iz Alžirije
Tožnik je kot razlog za zapustitev izvorne države in vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji navedel družinske in finančne težave. Ni izkazal preganjanja zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja in pripadnosti določeni družbeni skupini. Razlogi, ki jih je povedal, nimajo nobene povezave z razlogi, določenimi v Ženevski konvenciji in ZMZ-1. Navajal je samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in tožnik prihaja iz države, ki jo je Vlada Republike Slovenije z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav določila kot varno izvorno državo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin
Tudi če bi tožnik pravočasno (kot novo dejstvo) uveljavljal prometno nesrečo v zadevnem postopku, se sodišče v celoti strinja s toženkino oceno, da prometna nesreča, ki jo tožnik uveljavlja kot novo dejstvo v postopku za uvedbo ponovnega postopka, ne more povečati verjetnosti, da bi bil tožnik upravičen do mednarodne zaščite po določbah ZMZ-1 in po Ženevski konvenciji, saj ni izkazal, da bi bila povezana z razlogi, zaradi katerih je zapustil izvorno državo.
tožba v upravnem sporu - zavrženje vloge - nejasna in nepopolna vloga
Vlogo, ki je nepopolna in nejasna ter tako neprimerna za obravnavanje, saj tožnik ni ustrezno navedel akta, ki ga izpodbija s tožbo, ni pravilno navedel toženo stranko in ni predlagal, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi, prav tako niso podani razlogi ničnosti, sodišče zavrže.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - informacije o izvorni državi - preganjanje
Tožena stranka je pravilno ocenila tožnikove razloge za zapustitev izvorne države kot nepomembne za priznanje mednarodne zaščite. Pri tem se je opredelila do vseh informacij o izvorni državi, tudi do tistih, ki so jih predložili tožnikovi pooblaščenci in na katere se tožnik ponovno pavšalno sklicuje v tožbi, in pravilno presodila, da tožnik izvorne države ni zapustil zaradi uveljavljanih objav. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno tožnikovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne vloge - novo dejstvo in nov dokaz - dokazno breme
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Ker tožnik ni navedel razumnih in utemeljenih razlogov ali predložil kakršnekoli listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ob tako nasprotujočih si izjavah ugotoviti njegovo istovetnost, je tudi po presoji sodišča mogoče sklepati, da je dal napačne informacije ali zamolčal pomembne informacije v zvezi s svojo identiteto in državljanstvom. Istovetnost osebe je sicer mogoče ugotavljati tudi na druge načine, ne le z uradnimi dokumenti s sliko, česar pa tožnik zgolj z navajanjem različnih osebnih podatkov in izvornih držav ni storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj upoštevano premoženje tožnika presega znesek 18.852,00 EUR po določbi 27. člena ZSVarPre. Tožnik pa kljub pozivu organa za brezplačno pomoč ni izkazal, prav tako tega v tožbi ne zatrjuje, da gre za primer iz drugega odstavka 27. člena ZSVarPre, da obravnavane nepremičnine predstavljajo dejansko prebivališče tožnika oziroma njegove družine ter da ima tam prijavljeno stalno prebivališče.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - presežen cenzus - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnica in njen družinski član, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinega solastnega dela nepremičnine, v kateri ne prebiva in katere solastnica je skupaj s svojo sestro, znaša 22.469,50 EUR (vrednost celotne nepremičnine je 44.939,00 EUR), kar presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja (19.304,64 EUR).
Odločitev o tem, ali je gozdno vlako dovoljeno načrtovati tudi na zemljišču tožnikov, temelji na določbi sedmega odstavka 37. člena ZG, ki določa, da se za gradnjo gozdnih prometnic, kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot 3/4 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
pogojni odpust - izjemni pogojni odpust - skrajšani ugotovitveni postopek - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
Presoja zakonitosti izposbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za pogojni odpust na podlagi šestega odstavka 88. člena Kz-1, torej za izjemni pogojni odpust, je s strani sodišča zadržana.
Pogojni odpust ne predstavlja obsojenčeve pravice v smislu odločanja o upravni zadevi, ampak gre, skladno s pravili ZIKS-1, za diskrecijsko odločanje pristojnega upravnega organa, ki pa mora biti pravno vezano in odločitev o uporabi prostega preudarka tudi obrazložena, zato da omogoča presojo zakonitosti odločitve.
samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 6. 3. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
vrednotenje nepremičnin - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
ZDen pred novelo ZDen-B ni poznal posebnih rokov za uveljavljanje odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju. Z novelo, s katero je dodatno opredelil pravni standard bistvenega zmanjšanja vrednosti, pa je v prehodnih določbah določil dva roka za uveljavljanje zahteve iz 26. člena zakona: v zadevah, v katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, rok enega leta od uveljavitve novele, v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele.
Iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa ne izhaja zadostna obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na navedeno znižanje plačil, da bi bilo možno izpodbijano odločbo preizkusiti, pri čemer teh okoliščin ni pojasnil niti drugostopenjski upravni organ v odločbi, s katero je odločil o vloženi tožnikovi pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt.
ZMZ-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-13, 2/1-14, 33, 51. ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - stranka v postopku - zavrženje prošnje - nedopustna ali nepopolna vloga
Za obravnavano zadevo je bistvena določba 42. člena ZUP, po kateri je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Gre torej za opredelitev stranke v formalnem (procesnem) smislu, ne pa v materialnem smislu. Vloge tožnika kot fizične osebe, na zahtevo katerega je v obravnavanem primeru začet postopek, zato ni mogoče zavreči na podlagi navedene določbe 2. točke prvega odstavka 129 člena ZUP, niti te možnosti, da organ zavrže namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, ne določa ZMZ-1 ali sekundarno pravo EU na področju azila.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - materialni prekluzivni rok - prepozna vloga - iztek roka na nedeljo
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (trideset dni po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ) je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno.
Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo, bi se vloga štela za pravočasno, če bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka oziroma če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka.
kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - novo kaznivo dejanje - datum storitve kaznivega dejanja
Iz tretjega odstavka 82. člena KZ-1 izhaja, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi, da za izbris obsodbe ni pomemben izrek nove sodbe, temveč zgolj in izključno le datum storitve kaznivega dejanja po novi obsodbi.
Očitki v dopisu po vsebini predstavljajo pritožbene razloge, zato ni pomembno, ali je tožnik svoje pisanje tudi naslovil z besedo pritožba. Značaj vloge namreč določa njena vsebina, ne pa naziv, s katerim jo je označila stranka. Dejstvo, da je stranka vlogo poimenovala drugače kot vloge s takšno vsebino poimenuje zakon, ne predstavlja pomanjkljivosti vloge. Tožnik je torej zoper izpodbijani akt vložil pravočasno pritožbo, zato ni podlage za to, da bi sodišče tožbo zavrglo na podlagi sedme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Zahteva, da bi morala biti ocena pisnega preizkusa obrazložena ali da bi morala natečajna komisija opredeliti metodologijo ocenjevanja, iz ZJU ali Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ne izhaja. Podrobna obrazložitev ocene pisnega preizkusa bi bila po naravi stvari potrebna, če bi imeli kandidati na voljo pravno sredstvo, s katerim bi se vsebinsko preverjala pravilnost ocenjevanja, vendar ne gre za tak primer. Sodna presoja pravilnosti ocenjevanja je namreč iz razloga, ker je ocenjevanje strokovno opravilo, zadržana. Sodišče se tako ne sme spuščati v strokovno delovanje različnih ocenjevalnih komisij, temveč je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/6, 3/8.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - čezmejni delovni migrant - posebna davčna olajšava - stroški prevoza na delo
Prvostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, katera je „najkrajša običajna cestna povezava“, tj. zakaj je upošteval razdaljo 44 km v eno smer in ne razdalje 75 km, ki jo je tožnik navedel v svoji napovedi. Navedba drugostopenjskega davčnega organa, da naj bi iz izpodbijane odločbe izhajalo, da je ta razdalja ugotovljena na podlagi Google Zemljevidi, ne drži, kot to pravilno v tožbi izpostavlja tožnik.