CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00057210
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140.. ZPP člen 224, 224/4, 236a, 236a/6, 236a/7, 287, 291, 302, 356.. ZPIZ člen 202, 202/1.. ZZOD člen 5.
zmotna uporaba materialnega prava - delna starostna pokojnina - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (ni se opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) in je sprejelo zaključek, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 40 ter kot tak dolžan sam obračunavati in plačati prispevke. Ugotovitev pravilne podlage zavarovanja je ključna, saj bi se moralo v primeru, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 1, tj. kot oseba v delovnem razmerju, tudi obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 šteti v pokojninsko dobo.
Razlog zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo neposredno zaslišanje priče v tem primeru ni sprejemljiv in predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga v postopku ni bilo omogočeno dokazovanje svojih trditev, da so bili plačani vsi prispevki kot edinemu zaposlenemu v družbi. Sodišče prve stopnje pa se niti ni opredelilo do že podane pisne izjave priče, da je bilo v tem času izplačevanje plač urejeno na način, da se pred plačilom prispevkov za pretekli mesec, plača v tekočem mesecu ni mogla izplačati.
ZD člen 184.. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 55, 55-12.. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - omejitev izvršbe - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - sodni cenilec - nedovoljene pritožbene novote - hipotekarni dolžnik - nepremičnina obremenjena s hipoteko
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.
ZPP člen 108, 108/1, 212. ZST-1 člen 2, 10, 10/8, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
oprostitev plačila sodne takse - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - taksna oprostitev na podlagi zakona - dopolnitev predloga - pozivanje na dopolnitev - likvidnostno stanje stranke - transakcijski račun - preverjanje podatkov v tujini - premoženjsko stanje stranke - bilančni dobiček - trditveno in dokazno breme - unovčenje premoženja
Določilo osmega odstavka 10. člena ZST-1 se sicer nanaša na taksne oprostitve, a tiste na podlagi zakona, ne pa na tiste na podlagi sodne odločbe.
Če sodišče prve stopnje ne bi ugotovilo, da je predlog za oprostitev (oziroma obročno plačilo ali odlog) plačila sodne takse za pritožbeni postopek potrebno zavrniti že iz razloga, ker se je izkazalo, da tožena stranka sredstva oziroma premoženje ima, da pa ni pojasnila, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo dolžne sodne takse in zakaj ne (in da se je izkazalo tudi, da je tožena stranka poslovno leto 2020 zaključila z bilančnim dobičkom v višini 145.488,73 EUR, trditev o tem, da bi se njeno finančno stanje v letu 2021 bistveno poslabšalo, pa ni podala), bi toženo stranko (kot le-ta v pritožbi pravilno opozarja, a se pri tem sklicuje na napačne določbe), skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP, moralo pozvati, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Ker je tak postopek v obravnavanem primeru zaradi nepotrebnosti odpadel, pa tožena stranka s svojo pritožbo v tem delu ne more uspeti.
Ni utemeljena pritožbena navedba, ki po smislu meri na to, da je o slabem finančnem stanju v letu 2021 mogoče sklepati že na podlagi ugotovitve, da je imela tožena stranka v obdobju 1. 11. 2021 do februarja 2022 le dva priliva v zneskih, ki niti skupno nista dosegla zneska glavnice in da je zato logično nevzdržna obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka tega v predlogu ni navedla. Stanje na transakcijskem računu izkazuje razpoložljiva denarna sredstva in s tem likvidnostno stanje. Tožena stranka bi, ob izkazanem bilančnem dobičku ob koncu leta 2020, morala izrecno trditi tudi, da se je, in iz katerega razloga se je, v letu 2021 njeno finančno stanje poslabšalo do te mere, da iz te postavke dolžne sodne takse ne more (več) plačati. Podatke o stroških in odhodkih pa je podala samo za isto obdobje tj. za leto 2020.
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu torej ni edino merilo, ki bi bilo v tem primeru pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Od vročitve dokončne in pravnomočne odločbe o odmeri predčasne pokojnine brez zmanjšanja do vložene zahteve je preteklo skoraj 24 let. Slednje nedvomno predstavlja prekoračitev 10-letnega roka iz 183. člena ZPIZ-2. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je ne glede na tožnikove opisane razloge pretekel in je zahteva prepozna, zato jo je toženec pravilno zavrgel.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - priznanje zahtevka
Sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnjuje, da spada zlom na patološko spremenjeni kosti med okoliščine, ki izključujejo zavarovalno kritje, kar pa je zatrjevala toženka in kar potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz teh razlogov se tožnik v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 214. člena ZPP šteti, da toženka tožbeni zahtevek po temelju priznava.
prevzem kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - zakonski prekluziven rok
ZKP oškodovancu omogoča, da v primeru, ko državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v okviru osmih dni (oziroma po noveli ZKP-N v roku tridesetih dni) prevzame pregon (drugi odstavek 60. člena ZKP). Gre za korektiv zoper obtožbeni monopol državnega tožilca in nadzor nad morebitnimi nepravilnimi stališči državnega tožilca pri presoji vprašanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Če oškodovanec kazenski pregon prevzame in vloži zahtevo za preiskavo, ki je nato s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, lahko upravičeni tožilec kazenski postopek znova začne, če predloži nove dokaze, na podlagi katerih se sodišče prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka (409. člen ZKP). Če oškodovanec možnosti subsidiarnega pregona ne izkoristi in v zakonskem roku kazenskega pregona zoper osumljenca ne prevzame, zakon šteje, da je s tem odstopil od pregona. Zakonske domneve oškodovanega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo, za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
V zadevi po letu 2017 niso nastopile nove okoliščine, ki upravičujejo vložitev nove oziroma druge kazenske ovadbe. Pritožnik spregleda pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da se tudi ovadba iz leta 2021 nanaša na kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, predložen pa ni bil noben nov dokaz oziroma predstavljena kakšna druga okoliščina, na podlagi katerih bi bilo moč trditi, da ovadena že v času najema posojila nista imela namena le-tega vračati. Tega ne spremeni dejstvo, da je ovaditelj v času od prejšnje ovadbe, dosegel civilno zamudno sodbo zoper prvoosumljenega in da se nadeja enake sodbe zoper drugoosumljenega. Da sta oba osumljenca oškodovancu ostala dolžna je še vedno isti historični dogodek kot po ovadbi iz leta 2017, kar je tožilec zavrgel, saj je bil mnenja, da ne obstoji utemeljen sum, da bi osumljenca storila očitano jima kaznivo dejanje, oškodovanec takrat pregona ni nadaljeval, z naznanitvijo identičnega historičnega dogajanja, z bistveno enako dokazno podlago, pa ga ne more več.
Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za študij dodatne dokumentacije - odmera nagrade za izvedensko delo
V zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno vsakemu članu, ki je sodeloval v izvedenskem organu, priznalo nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v zdravstvenem kartonu, ki naj bi po navedbah izvedenskega organa obsegal od 100 do 200 strani.
Glede na to, da niti upravni spis niti sodni spis nista obsežna in upoštevaje, da naj bi zdravstveni karton obsegal od 100 do 200 strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem primeru potrebno zbiranje in proučitev dodatne dokumentacije upoštevati le enkrat, torej v višini 102,00 EUR, ne pa 3x, kot je to upoštevalo sodišče prve stopnje. Ostalo je namreč že zaobseženo v postavki "študij spisa".
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - zastaranje izvršitve sankcije - vročanje v tujino
Tretji odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar to pomeni, da mora znotraj obdobja dveh let biti izdan sklep o izreku te sankcije, ne pa tudi, da bi moral tak sklep postati pravnomočen.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku - stroški v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari v solastnini - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin
Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno določbo o delitvi stroškov, in sicer, da vsak udeleženec trpi sam svoje stroške postopka, skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini pa, v skladu s 161. členom, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da med skupne stroške sodijo stroški sodne takse in stroški izvedenke, ti stroški pa se razdelijo med udeležence postopka glede na njihove solastniške deleže. Postopek za delitev stvari v solastnini teče namreč v interesu vseh solastnikov.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku razdeli med vse udeležence postopka. Taksa torej s tem izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - opredelitev nepremičnine - načelo superficies solo cedit - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vrednost čiste zapuščine - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine iz uradnih evidenc in pravilno povzelo v izrek le številko nepremičnine in ne stavbe. Druge navedbe pritožnika pa so smiselno izpodbijanje dednega dogovora, ker pritožnik meni, da je izplačilo iz dednega dogovora prenizko in bi moralo biti višje. Teh navedb ni mogoče izpodbijati v pritožbi zoper sklep o dedovanju, saj se dedni dogovor izpodbija s tožbo.
zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja
Pri odločanju o zahtevi upnika, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče, je treba izhajati iz specialne določbe 38.c člena ZIZ. Ta določa, da lahko upnik, če ne soglaša z obračunom, v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, izvršitelj pa zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Sodišče je na podlagi upnikove zahteve, da o obračunu odloči sodišče, dolžno opraviti sodni preizkus izvršiteljevega obračuna in odločiti, v kakšni višini je izvršitelj na podlagi izdanega obračuna upravičen do plačila. Takšnega preizkusa upniku ne more odreči z zavrnitvijo njegove zahteve. Pri tem drugi odstavek 38.c člena ZIZ ne določa nobenih pogojev v zvezi z obrazloženostjo upnikove zahteve. Da bi upnik dosegel sodni preizkus obračuna tako ni potrebna utemeljitev, zakaj z obračunom ne soglaša, in v tej zvezi upniku tudi ni treba navesti dejstev glede razlogov, zaradi katerih naj bi bil obračun napačen, in predlagati dokazov zanje. Zadošča namreč, da pri izvršitelju pravočasno vloži "golo" zahtevo, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 254, 254/3, 286b, 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - lažja telesna poškodba - zahteva po postavitvi novega izvedenca - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno naslonilo na prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke, da bolečin tožnice v spornem času ni mogoče pripisati poškodbi, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 27. 1. 2019. Od 16. 2. 2019 dalje tako ni bilo več zdravstvenih razlogov, ki bi utemeljevali ugotovitev, da je tožnica v celoti začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela. Posledično je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo dokazovanje z novim sodnim izvedencem. Svojo odločitev je skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP tudi ustrezno obrazložilo. Presodilo je, da ni nastala procesna situacija iz tretjega odstavka 254. člena ZPP in je že z dopolnitvijo mnenja in z zaslišanjem izvedenke odpravilo vsakršen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja.
SPZ člen 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. V predmetni zadevi je upoštevati, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer tudi dejstvo, da je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami o prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ, samo po sebi ne izključuje dobre vere, lahko pa nanjo vpliva. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj kmetijskih zemljišč (v obravnavanem primeru je to tožnik) glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik.
predlog za novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine - epidemija
Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
Kazenske točke se dosežejo s pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene. Storilec je torej na dan 8. 2. 2022 dosegel skupno 6 kazenskih točk in je tako z opravljenim usposabljanjem za varno vožnjo, ki ga je zaključil 11. 2. 2022, izpolnil pogoje za izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj do dneva, ko je opravil program, ni presegel števila kazenskih točk, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 7 kazenskih točk je namreč dosegel in presegel 15. 2. 2022. Neažurno vpisovanje kazenskih točk v skupno evidenco mu ne more biti v škodo.
odpust obveznosti - nastanek terjatve - razmerje med upnikom in dolžnikom
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015.
Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.
predlog za obnovo postopka - predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - vmesni sklep
Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
stroški pravdnega postopka - dogovor o pravdnih stroških - obstoj dogovora - trditveno in dokazno breme
Ne glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP sodišče ne vidi ovire, da se pravdni stranki, ki sta sklenili zunajsodno poravnavo, glede pravdnih stroškov sporazumeta za drugačen kriterij, kot ga določa 158. člen ZPP. Prednost je treba dati dispoziciji pravdnih strank. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o pravdnih stroških je na stranki, ki ga zatrjuje (212. člen ZPP), to je na tožeči stranki, ki pa ga ni zmogla.