delitev stroškov glede na uspeh v postopku - stroški v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari v solastnini - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin
Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno določbo o delitvi stroškov, in sicer, da vsak udeleženec trpi sam svoje stroške postopka, skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini pa, v skladu s 161. členom, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da med skupne stroške sodijo stroški sodne takse in stroški izvedenke, ti stroški pa se razdelijo med udeležence postopka glede na njihove solastniške deleže. Postopek za delitev stvari v solastnini teče namreč v interesu vseh solastnikov.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku razdeli med vse udeležence postopka. Taksa torej s tem izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka.
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-6, 140, 140/1, 140/1-2, 140/2, 140/2-3.. OZ člen 191.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - nadomestilo za primer brezposelnosti - uživalec invalidske pokojnine
Za pritožbeno rešitev zadeve je pravno relevantno le dejstvo, da je tožnik po nastanku razlogov, zaradi katerih mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, to je po odjavi iz evidence brezposelnih oseb oziroma prijavi v zavarovanje na podlagi priznane pravice do invalidske pokojnine, še vedno prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, čeprav ni imel več statusa brezposelne osebe, ampak status invalidskega upokojenca. Ni pa relevantno, kdaj so se zaposleni na Zavodu Republike Slovenije seznanili s tožnikovim statusom v zvezi z zavarovanjem in prejemanjem invalidske pokojnine, da bi bilo na to okoliščino vezano vračilo neupravičeno prejetega nadomestila.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - vrstni red odločanja
Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, so bili izpolnjeni tako pogoji za izdajo sklepa o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, kot tudi pogoji za izdajo sklepa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citiranim plačilnim nalogom, na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje s tem, ko je hkrati z odločitvijo o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog sprejelo tudi odločitev o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi, zato ni kršilo določb postopka
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - dejanska raba zemljišč - pravica uporabe - zelene površine - dovozna pot - parkirna mesta - ugovor javnega dobra
Bistveno je, da je bila sporna nepremičnina (ki je del nepremičnin, ki tvorijo zaokroženo sosesko) od izgradnje dalje v naravi funkcionalno zemljišče, namenjeno predvsem rabi konkretne stavbe in ne nedoločenemu krogu uporabnikov, kar temelji na kriterijih iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Ker so pravico uporabe na nepremičnini dejansko izvrševali etažni lastniki, je ni mogoče uvrstiti med objekte, ki bi z lastninjenem sodili v javno dobro.
odpust obveznosti - nastanek terjatve - razmerje med upnikom in dolžnikom
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015.
Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.
zahteva za sodno varstvo - prepozna pritožba - štetje rokov - zdravstveni razlogi storilca
Državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravdnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravdnega sredstva nemoteno tečjo tudi med vikendi.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - stroški postopka - dokazna ocena - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - samostojna storitev odvetnika
Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP.
Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.
ZNP člen 54. ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.
obnova postopka - delni odvzem poslovne sposobnosti - pravočasnost - zavženje predloga - pravica do vpogleda v spis
Pritožba dejansko ne graja zaključka sodišča prve stopnje, da predlog ne vsebuje okoliščin, ki omogočajo presojo njegove pravočasnosti. Sodišču pa očita, da nasprotni udeleženec ne razpolaga s podatkom ali oziroma kdaj je bila pravnomočna odločba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti vročena CSD R. kot skrbniku nasprotnega udeleženca ter, da zato teh okoliščin, ki so pomembne za pričetek teka 30 dnevnega roka, ni mogel navesti. Očitek je neutemeljen, ker so vsi ti podatki razvidni iz obravnavanega spisa, ki ga je pooblaščenec nasprotnega udeleženca lahko vpogledal.
Kazenske točke se dosežejo s pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene. Storilec je torej na dan 8. 2. 2022 dosegel skupno 6 kazenskih točk in je tako z opravljenim usposabljanjem za varno vožnjo, ki ga je zaključil 11. 2. 2022, izpolnil pogoje za izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj do dneva, ko je opravil program, ni presegel števila kazenskih točk, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 7 kazenskih točk je namreč dosegel in presegel 15. 2. 2022. Neažurno vpisovanje kazenskih točk v skupno evidenco mu ne more biti v škodo.
predlog za novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine - epidemija
Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - zastaranje izvršitve sankcije - vročanje v tujino
Tretji odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar to pomeni, da mora znotraj obdobja dveh let biti izdan sklep o izreku te sankcije, ne pa tudi, da bi moral tak sklep postati pravnomočen.
predlog za izločitev dokazov - razlogi za izločitev - verodostojnost priče
Obdolženec se vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov. Presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za študij dodatne dokumentacije - odmera nagrade za izvedensko delo
V zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno vsakemu članu, ki je sodeloval v izvedenskem organu, priznalo nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v zdravstvenem kartonu, ki naj bi po navedbah izvedenskega organa obsegal od 100 do 200 strani.
Glede na to, da niti upravni spis niti sodni spis nista obsežna in upoštevaje, da naj bi zdravstveni karton obsegal od 100 do 200 strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem primeru potrebno zbiranje in proučitev dodatne dokumentacije upoštevati le enkrat, torej v višini 102,00 EUR, ne pa 3x, kot je to upoštevalo sodišče prve stopnje. Ostalo je namreč že zaobseženo v postavki "študij spisa".
Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.
duševna bolezen - duševna motnja - psihične težave - agresivnost - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Metanje predmetov z velike višine v naselju vsekakor ogroža stanovalce in druge mimoidoče ljudi. Nasprotni udeleženec zaradi nekritičnosti do svojega stanja in potrebnosti zdravljenja tako huje ogroža svoje zdravje, s svojimi nenadzorovami ravnanji pa lahko huje ogrozi tudi zdravje in celo življenje drugih.
ZP-1 člen 15, 15/1, 65, 65/3. ZMV-1 člen 39, 39/11.
zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - dolžno nadzorstvo - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija izvršitvenega dejanja
Ker je v obravnavani zadevi povsem jasno, da je bil direktor pravne osebe tisti, ki je bil dolžan po zakonu opraviti določeno dejanje in je s tem imel "dolžno nadzorstvo" nad samim seboj, v izreku plačilnega naloga ni bilo potrebno pisati nad kom naj bi opravljal dolžno nadzorstvo, in je opis dejanja kot izhaja iz izreka plačilnega naloga za odgovorno osebo pravne osebe dovolj konkretiziran.