odmera stroškov - odmera po prostem preudarku - odmera stroškov v nepravdnem postopku - pravica do povrnitve stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo pravičnosti. Predlagatelj je postopek upravičeno začel, saj je bila ugotovljena visoka stopnja ogroženosti otroka, ki je potreboval hospitalno obravnavo. Prav tako mu ni mogoče očitati, da bi postopek neutemeljeno zavlačeval, temveč se je ta podaljšal zaradi vztrajanja pritožnice, ki ni podala soglasja k umiku predloga. Vse vloge, na katere se sklicuje v pritožbi, so bile podane že po umiku predloga in vrnitvi otroka ter za samo ureditev razmerja niso bile potrebne.
Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055366
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2, 105, 105/5, 105/5-2.
zahteva za sodno varstvo - vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev hitrosti vožnje - uporaba tehničnih sredstev in metod - zaslišanje policista - nezakoniti dokazi - pouk o pravnih jamstvih - podpis zapisnika
Tako prekršek prekoračitve hitrosti vožnje kot tudi prekršek vožnje pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo sta bila ugotovljena z uporabo tehničnih sredstev, zaslišanje policistov pa je bilo izvedeno le glede načina uporabe tehničnih sredstev, ker je to storilec v zahtevi za sodno varstvo ter zaslišanju izrecno problematiziral.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pravni interes za pritožbo
Toženka dopustnih pritožbenih razlogov ne navaja. V pritožbi zgolj vztraja pri svojih trditvah o manjšem obsegu dolga zaradi prekinjenega naročniškega razmerja, ki se nanašajo na dejansko stanje in jih v postopku pred sodišče prve stopnje ni izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00058674
ZKP člen 371, 371/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 53, 53/1.
pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - opravičilo izostanka - nujnost navzočnosti - zaslišanje obremenilne priče - izrek kazenske sankcije - izrek kazni - določitev kazni
Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je opravilo narok za glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti, prekršilo obdolženčevo pravico do obrambe, ki se med drugim izvršuje z zaslišanjem obremenilnih prič oziroma soočenjem z obremenilnimi dokazi. Na tem naroku je namreč zaslišalo oškodovanko ter priči C. C. in D. D. Vsi trije, predvsem pa oškodovanka, katere izpovedba je bila v obravnavani zadevi ključna, so bili za obdolženca nedvomno obremenilni. Navedene priče predhodno ali kasneje v predmetnem postopku niso bile zaslišane, zato obdolženec nikoli v tem postopku ni imel možnosti, da se z njimi sooči oziroma jih neposredno zaslišuje.
Pritožbeno sodišče opozarja na pravilno uporabo izrazov ob izrekanju kazenske sankcije, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obdolžencu šestmesečno zaporno kazen po tej sodbi "izreklo", namesto "določilo".
delitev stroškov glede na uspeh v postopku - stroški v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari v solastnini - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin
Glede postopka za delitev stvari v solastnini ZNP-1 vsebuje izrecno določbo o delitvi stroškov, in sicer, da vsak udeleženec trpi sam svoje stroške postopka, skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini pa, v skladu s 161. členom, trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da med skupne stroške sodijo stroški sodne takse in stroški izvedenke, ti stroški pa se razdelijo med udeležence postopka glede na njihove solastniške deleže. Postopek za delitev stvari v solastnini teče namreč v interesu vseh solastnikov.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku razdeli med vse udeležence postopka. Taksa torej s tem izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka.
Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožena stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila ter kdaj in komu je napako grajala. Trditev, da so bile vse napake prvič grajane že ustno na gradbišču ob ali po sami izvedbi del, ko se je dejansko ugotovilo, da PZI ni in v katerem delu ni skladen z DGD, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno.
ZPP člen 108, 108/1, 212. ZST-1 člen 2, 10, 10/8, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
oprostitev plačila sodne takse - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - taksna oprostitev na podlagi zakona - dopolnitev predloga - pozivanje na dopolnitev - likvidnostno stanje stranke - transakcijski račun - preverjanje podatkov v tujini - premoženjsko stanje stranke - bilančni dobiček - trditveno in dokazno breme - unovčenje premoženja
Določilo osmega odstavka 10. člena ZST-1 se sicer nanaša na taksne oprostitve, a tiste na podlagi zakona, ne pa na tiste na podlagi sodne odločbe.
Če sodišče prve stopnje ne bi ugotovilo, da je predlog za oprostitev (oziroma obročno plačilo ali odlog) plačila sodne takse za pritožbeni postopek potrebno zavrniti že iz razloga, ker se je izkazalo, da tožena stranka sredstva oziroma premoženje ima, da pa ni pojasnila, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo dolžne sodne takse in zakaj ne (in da se je izkazalo tudi, da je tožena stranka poslovno leto 2020 zaključila z bilančnim dobičkom v višini 145.488,73 EUR, trditev o tem, da bi se njeno finančno stanje v letu 2021 bistveno poslabšalo, pa ni podala), bi toženo stranko (kot le-ta v pritožbi pravilno opozarja, a se pri tem sklicuje na napačne določbe), skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP, moralo pozvati, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Ker je tak postopek v obravnavanem primeru zaradi nepotrebnosti odpadel, pa tožena stranka s svojo pritožbo v tem delu ne more uspeti.
Ni utemeljena pritožbena navedba, ki po smislu meri na to, da je o slabem finančnem stanju v letu 2021 mogoče sklepati že na podlagi ugotovitve, da je imela tožena stranka v obdobju 1. 11. 2021 do februarja 2022 le dva priliva v zneskih, ki niti skupno nista dosegla zneska glavnice in da je zato logično nevzdržna obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka tega v predlogu ni navedla. Stanje na transakcijskem računu izkazuje razpoložljiva denarna sredstva in s tem likvidnostno stanje. Tožena stranka bi, ob izkazanem bilančnem dobičku ob koncu leta 2020, morala izrecno trditi tudi, da se je, in iz katerega razloga se je, v letu 2021 njeno finančno stanje poslabšalo do te mere, da iz te postavke dolžne sodne takse ne more (več) plačati. Podatke o stroških in odhodkih pa je podala samo za isto obdobje tj. za leto 2020.
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu torej ni edino merilo, ki bi bilo v tem primeru pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - res transacta - notarski zapis - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - dogovor o načinu delitve stroškov - načelo uspeha pravdnih strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila, kot se je zavezala s sporazumom, ne pride v poštev določba sporazuma o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-6, 140, 140/1, 140/1-2, 140/2, 140/2-3.. OZ člen 191.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - nadomestilo za primer brezposelnosti - uživalec invalidske pokojnine
Za pritožbeno rešitev zadeve je pravno relevantno le dejstvo, da je tožnik po nastanku razlogov, zaradi katerih mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, to je po odjavi iz evidence brezposelnih oseb oziroma prijavi v zavarovanje na podlagi priznane pravice do invalidske pokojnine, še vedno prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, čeprav ni imel več statusa brezposelne osebe, ampak status invalidskega upokojenca. Ni pa relevantno, kdaj so se zaposleni na Zavodu Republike Slovenije seznanili s tožnikovim statusom v zvezi z zavarovanjem in prejemanjem invalidske pokojnine, da bi bilo na to okoliščino vezano vračilo neupravičeno prejetega nadomestila.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - priznanje zahtevka
Sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnjuje, da spada zlom na patološko spremenjeni kosti med okoliščine, ki izključujejo zavarovalno kritje, kar pa je zatrjevala toženka in kar potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz teh razlogov se tožnik v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 214. člena ZPP šteti, da toženka tožbeni zahtevek po temelju priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
ZD člen 184.. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 55, 55-12.. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - omejitev izvršbe - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - sodni cenilec - nedovoljene pritožbene novote - hipotekarni dolžnik - nepremičnina obremenjena s hipoteko
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.
Od vročitve dokončne in pravnomočne odločbe o odmeri predčasne pokojnine brez zmanjšanja do vložene zahteve je preteklo skoraj 24 let. Slednje nedvomno predstavlja prekoračitev 10-letnega roka iz 183. člena ZPIZ-2. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je ne glede na tožnikove opisane razloge pretekel in je zahteva prepozna, zato jo je toženec pravilno zavrgel.
ZNP člen 54. ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.
obnova postopka - delni odvzem poslovne sposobnosti - pravočasnost - zavženje predloga - pravica do vpogleda v spis
Pritožba dejansko ne graja zaključka sodišča prve stopnje, da predlog ne vsebuje okoliščin, ki omogočajo presojo njegove pravočasnosti. Sodišču pa očita, da nasprotni udeleženec ne razpolaga s podatkom ali oziroma kdaj je bila pravnomočna odločba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti vročena CSD R. kot skrbniku nasprotnega udeleženca ter, da zato teh okoliščin, ki so pomembne za pričetek teka 30 dnevnega roka, ni mogel navesti. Očitek je neutemeljen, ker so vsi ti podatki razvidni iz obravnavanega spisa, ki ga je pooblaščenec nasprotnega udeleženca lahko vpogledal.
duševna bolezen - duševna motnja - psihične težave - agresivnost - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Metanje predmetov z velike višine v naselju vsekakor ogroža stanovalce in druge mimoidoče ljudi. Nasprotni udeleženec zaradi nekritičnosti do svojega stanja in potrebnosti zdravljenja tako huje ogroža svoje zdravje, s svojimi nenadzorovami ravnanji pa lahko huje ogrozi tudi zdravje in celo življenje drugih.
ZP-1 člen 15, 15/1, 65, 65/3. ZMV-1 člen 39, 39/11.
zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - dolžno nadzorstvo - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija izvršitvenega dejanja
Ker je v obravnavani zadevi povsem jasno, da je bil direktor pravne osebe tisti, ki je bil dolžan po zakonu opraviti določeno dejanje in je s tem imel "dolžno nadzorstvo" nad samim seboj, v izreku plačilnega naloga ni bilo potrebno pisati nad kom naj bi opravljal dolžno nadzorstvo, in je opis dejanja kot izhaja iz izreka plačilnega naloga za odgovorno osebo pravne osebe dovolj konkretiziran.
prevzem kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - zakonski prekluziven rok
ZKP oškodovancu omogoča, da v primeru, ko državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v okviru osmih dni (oziroma po noveli ZKP-N v roku tridesetih dni) prevzame pregon (drugi odstavek 60. člena ZKP). Gre za korektiv zoper obtožbeni monopol državnega tožilca in nadzor nad morebitnimi nepravilnimi stališči državnega tožilca pri presoji vprašanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Če oškodovanec kazenski pregon prevzame in vloži zahtevo za preiskavo, ki je nato s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, lahko upravičeni tožilec kazenski postopek znova začne, če predloži nove dokaze, na podlagi katerih se sodišče prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka (409. člen ZKP). Če oškodovanec možnosti subsidiarnega pregona ne izkoristi in v zakonskem roku kazenskega pregona zoper osumljenca ne prevzame, zakon šteje, da je s tem odstopil od pregona. Zakonske domneve oškodovanega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo, za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
V zadevi po letu 2017 niso nastopile nove okoliščine, ki upravičujejo vložitev nove oziroma druge kazenske ovadbe. Pritožnik spregleda pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da se tudi ovadba iz leta 2021 nanaša na kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, predložen pa ni bil noben nov dokaz oziroma predstavljena kakšna druga okoliščina, na podlagi katerih bi bilo moč trditi, da ovadena že v času najema posojila nista imela namena le-tega vračati. Tega ne spremeni dejstvo, da je ovaditelj v času od prejšnje ovadbe, dosegel civilno zamudno sodbo zoper prvoosumljenega in da se nadeja enake sodbe zoper drugoosumljenega. Da sta oba osumljenca oškodovancu ostala dolžna je še vedno isti historični dogodek kot po ovadbi iz leta 2017, kar je tožilec zavrgel, saj je bil mnenja, da ne obstoji utemeljen sum, da bi osumljenca storila očitano jima kaznivo dejanje, oškodovanec takrat pregona ni nadaljeval, z naznanitvijo identičnega historičnega dogajanja, z bistveno enako dokazno podlago, pa ga ne more več.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - stroški postopka - dokazna ocena - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - samostojna storitev odvetnika
Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP.
Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.