zavrženje pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - pooblastilo za zastopanje
Tožnico, ki je pravna oseba, v pravdi zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP), ki je določen z zakonom (drugi odstavek 78. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo njeno pritožbo, vloženo dne 20. 12. 2021, na podlagi ugotovitve, da je zakoniti zastopnik od 26. 10. 2021 B. B., ne A. A., ki za pritožbo tudi ni predložil pooblastila za zastopanje.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in tekočih stroškov - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - pisni opomin - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je bil toženec v skladu z zakonskimi zahtevam pozvan na plačilo zapadlih neplačanih obveznosti v postavljenem roku, vendar pa se na pozive ni odzval, je podan dejanski stan, ki utemeljuje odpoved najemne pogodbe. Odločitve ne more spremeniti niti pritožbeno izvajanje o pobotu najemnine s plačilom zneska 20.000,00 EUR ter vlaganjem v stanovanje, ker navedenega toženec ni dokazal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055265
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1. KZ-1 člen 257, 257/3.
oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Prevzem pregona zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 po tistem, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, je dopusten pod pogojem, da je prevzemnik pregona oškodovan. Ob ugotovitvi, da ta pogoj ni izpolnjen, se obtožnica oškodovanca kot tožilca kot nedovoljena zavrže iz razloga drugega odstavka 277. člena ZKP.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
V skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, če pravdni postopek že teče. Izjeme od navedenega pravila ni.
umik predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja
V postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. Določba 43. člena ZIZ sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76. člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi.
odmera stroškov - odmera po prostem preudarku - odmera stroškov v nepravdnem postopku - pravica do povrnitve stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo pravičnosti. Predlagatelj je postopek upravičeno začel, saj je bila ugotovljena visoka stopnja ogroženosti otroka, ki je potreboval hospitalno obravnavo. Prav tako mu ni mogoče očitati, da bi postopek neutemeljeno zavlačeval, temveč se je ta podaljšal zaradi vztrajanja pritožnice, ki ni podala soglasja k umiku predloga. Vse vloge, na katere se sklicuje v pritožbi, so bile podane že po umiku predloga in vrnitvi otroka ter za samo ureditev razmerja niso bile potrebne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost toženke, ki se nanaša na neupravičeno izplačilo denarnih sredstev iz bančnega računa tožeče stranke. Toženka je v letih 2013 do 2015 dvigovala zneske z bančnega računa brez vednosti in soglasja tožeče stranke. Dvignjenega denarja ni porabila za potrebe tožeče stranke, temveč ga je zadržala. Prav tako ni imela pooblastila za obračun in izplačevanje plače. Plačo in vse pripadajoče dodatke iz delovnega razmerja je toženki obračunala in izplačala računovodska služba tožeče stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058131
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - dejansko stanje - primerjava DNK sledi
Res je, da sodišče podrobneje ni obrazložilo obtoženčeve odločenosti in vztrajnosti za izvršitev obravnavanega kaznivega dejanja, vendar ta ugotovitev izhaja iz preostalega dela obrazložitve sodbe, saj je dejanje storil kljub temu, da se je pri tem poškodoval. V zadostni meri je sodišče upoštevalo tudi to, da si je prilastil le 150,00 EUR denarja, pri čemer pa je jasno, da ni iskal denarja zgolj v navedeni višini, temveč je iskal kaj več, spričo tega, da je poskušal odpreti tudi železno omaro z dokumenti.
Tožnik je navajal, da se je 26. 11. 2015 poškodoval okoli 11.00 ure pred skladiščem, ko mu je med kompletiranjem postelj zdrsnilo na prodnati podlagi, pri čemer si je poškodoval desni komolec in levo koleno. Prodnata tla sama po sebi ne predstavljajo povečane nevarnosti za nastanek škode, kot to zmotno navaja tožnik, saj prodnata tla niso neobičajna podlaga, prav tako sama po sebi niso tako nevarna, da lahko zaradi njih, kljub zadostni skrbnosti, nastane večja škoda.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.
kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - sosporništvo - enotno sosporništvo - ugovor res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - objektivna identiteta tožbe - subjektivna identiteta - res iudicata kot procesna ovira - zavrženje tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - vsebinsko obravnavanje tožbe
Za ugotovitev, da gre že za razsojeno stvar, mora med tožbenima zahtevkoma obstajati tudi subjektivna identiteta, kar je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo in pravilno povzelo tudi temeljno pravilo v pravdnem postopku, da sodba učinkuje zgolj med pravdnima strankama (res iudicata ius facit inter partes), saj le takšno pravilo zagotavlja pravico do kontradiktornega postopka kot enega od ustavnih procesnih jamstev. Ali povedano drugače, pravnomočna odločitev sodišča lahko zavezuje le stranke postopka. A je v nadaljevanju sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi, da je dopustna izjema od tega pravila in da v "nujnih“ primerih pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oz. erga omnes).
Privolitev toženke v spremembo tožbe ni bila dana. Tudi presoja o dovolitvi spremembe tožbe iz razloga smotrnosti ni bila narejena. Zato je sodišče prve stopnje ob odsotnosti privolitve oz. dovolitve spremembe tožbe preuranjeno po uradni dolžnosti presojalo, ali je stvarno pristojno za sojenje v sporu po spremenjeni tožbi.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neoprava družbeno koristnega dela - probacijski postopek
Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi za določen čas in s tem torej lastnemu materialnemu okoriščenju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je navkljub storitvi kar treh kaznivih dejanj in ne glede na njegovo predhodno kaznovanost sodišče prve stopnje vseeno dalo možnost, da ostane na prostosti ter izvršeno neodplačno oddela v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055075
ZKP člen 372, 372-3, 383, 383/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 59.
kazenska sankcija - enotna kazen zapora - delna razveljavitev sodbe - ne bis in idem - res iudicata
V predmetni zadevi je bila že dne 29. 1. 2021 izdana sodba sodišča prve stopnjeje. Pritožbeno sodišče jo je delno razveljavilo, in sicer le v odločbi o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih - v odločbi o krivdi - pa je izpodbijano sodbo potrdilo.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi odločbo o krivdi. Ker je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o obtoženčevi krivdi, je odločilo o že razsojeni stvari in s tem kršilo načelo ne bis in idem.
Sodišče prve stopnje je ob preklicu pogojnih obsodb (ponovno) določilo kazni zapora. Tudi v tem primeru gre za res iudicata. Ker sta bili kazni zapora v omenjenih pogojnih obsodbah že določeni, bi to moralo zgolj ugotoviti, nato pa ti dve kazni pri izreku enotne kazni upoštevati kot že določeni.
Zavarovanka toženke bi morala poskrbeti za nedrseč podest, na katerem je tožnici, ki je prišla k zavarovanki na obisk, med hojo spodrsnilo. Tožnica na podest glede na obutev in dejstvo, da se je morala ob nastopu na podest zasukati za 90 stopinj, ni stopila dovolj previdno. Tožnica je sama prispevala v 1/2 deležu k nezgodi in z njo nastali škodi, za preostalo polovico nastale ji škode pa je odgovorna toženka.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zahtevno izvedensko mnenje
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja, ni pa utemeljeno, da v nobenem primeru ni podlage za oceno, da je mnenje manj zahtevno. Oprava izvedenskega dela lahko terja le uporabo preverjenih spoznanj stroke in ni časovno zamudna.
Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo o stroških postopka odločiti ob zaključku tega pravdnega postopka. V razmerju med drugo tožečo stranko ter toženo stranko je namreč že prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato je sodišče prve stopnje nastale pravdne stroške tožene stranke pravilno naložilo v plačilo drugo tožeči stranki.
ZKP člen 5, 5/2, 94, 94/1, 193, 193/5, 193/6, 371, 371/2. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - krivdni stroški - preložitev glavne obravnave - opravičilo izostanka - predložitev zdravstvene dokumentacije - zahteva za presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila - mnenje imenovanega zdravnika - neopravičena odsotnost z naroka - pravica do poštenega sojenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev mnenja v odgovor
Sodišče je obdolžencu v plačilo naložilo krivdne stroške zaradi izostanka z narokov. Obdolženec je svoj izostanek pojasnjeval z zdravstveno dokumentacijo, vendar je v skladu s šestim odstavkom 193. člena ZKP imenovani zdravnik podal mnenje, da na podlagi predložene dokumentacije izbrani osebni zdravnik ne bi bil upravičen izdati zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave.
S tem mnenjem imenovanega zdravnika kot ključnim dokumentom obdolženec ni bil seznanjen, niti mu ni bila dana možnost, da se o njem izjavi ali navede dejstva in dokaze, ki to mnenje izpodbijajo. Pri tem v skladu sodno prakso ESČP ni pomembno, ali je izostanek take možnosti seznanitve z relevantno dokumentacijo dejansko kakorkoli vplival na strankine možnosti uspeha v zadevi - ESČP kot kršitev kontradiktornosti smatra tudi situacije, ko odsotnost seznanitve z relevantno dokumentacijo ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.