Tožnik je navajal, da se je 26. 11. 2015 poškodoval okoli 11.00 ure pred skladiščem, ko mu je med kompletiranjem postelj zdrsnilo na prodnati podlagi, pri čemer si je poškodoval desni komolec in levo koleno. Prodnata tla sama po sebi ne predstavljajo povečane nevarnosti za nastanek škode, kot to zmotno navaja tožnik, saj prodnata tla niso neobičajna podlaga, prav tako sama po sebi niso tako nevarna, da lahko zaradi njih, kljub zadostni skrbnosti, nastane večja škoda.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1, 49/2, 50.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - pridobitev pravice do uveljavljanja plačila - skrbnost dobrega strokovnjaka - izdelava elaborata parcelacije - zavrnitev zahtevka za plačilo - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Sodišče bi lahko odmero nagrade za delo sodnega izvedenca zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in izvedenec na zastavljena vprašanja ne bi odgovoril.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - seznanitev s kršitvijo - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno navaja, da se kršitev iz odpovedi nanaša na obdobje, preden je bil tožnik sploh seznanjen s pisnim opozorilom po 85. členu ZDR-1. Ker je bil s pisnim opozorilom seznanjen 29. 8. 2019, bi mu tožena stranka lahko zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga le za kršitve, ki bi jih storil po seznanitvi s pisnim opozorilom, saj je namen opozorila prav v tem, da delavec v nadaljevanju ne krši več pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Na to jasno kaže formulacija prvega odstavka 85. člena ZDR-1, ki določa možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055075
ZKP člen 372, 372-3, 383, 383/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 59.
kazenska sankcija - enotna kazen zapora - delna razveljavitev sodbe - ne bis in idem - res iudicata
V predmetni zadevi je bila že dne 29. 1. 2021 izdana sodba sodišča prve stopnjeje. Pritožbeno sodišče jo je delno razveljavilo, in sicer le v odločbi o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih - v odločbi o krivdi - pa je izpodbijano sodbo potrdilo.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi odločbo o krivdi. Ker je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o obtoženčevi krivdi, je odločilo o že razsojeni stvari in s tem kršilo načelo ne bis in idem.
Sodišče prve stopnje je ob preklicu pogojnih obsodb (ponovno) določilo kazni zapora. Tudi v tem primeru gre za res iudicata. Ker sta bili kazni zapora v omenjenih pogojnih obsodbah že določeni, bi to moralo zgolj ugotoviti, nato pa ti dve kazni pri izreku enotne kazni upoštevati kot že določeni.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
V skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, če pravdni postopek že teče. Izjeme od navedenega pravila ni.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija - neenako obravnavanje
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih zakonskih pogojih tožniku ne bi smela izdati pisnega opozorila in odpovedi v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti samo zato, ker naj bi zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ukrepala mileje ali sploh ne. Ni namreč enakosti v nepravu. Za ta spor torej niso pomembne (sicer pa tudi niso bile dokazane) navedbe o neenakem obravnavanju tožnika z viličaristom in drugimi delavci pri podaji pisnega opozorila in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - sosporništvo - enotno sosporništvo - ugovor res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - objektivna identiteta tožbe - subjektivna identiteta - res iudicata kot procesna ovira - zavrženje tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - vsebinsko obravnavanje tožbe
Za ugotovitev, da gre že za razsojeno stvar, mora med tožbenima zahtevkoma obstajati tudi subjektivna identiteta, kar je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo in pravilno povzelo tudi temeljno pravilo v pravdnem postopku, da sodba učinkuje zgolj med pravdnima strankama (res iudicata ius facit inter partes), saj le takšno pravilo zagotavlja pravico do kontradiktornega postopka kot enega od ustavnih procesnih jamstev. Ali povedano drugače, pravnomočna odločitev sodišča lahko zavezuje le stranke postopka. A je v nadaljevanju sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi, da je dopustna izjema od tega pravila in da v "nujnih“ primerih pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oz. erga omnes).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057308
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 315, 315/1.. ZVZD-1 člen 5, 41, 41/1.. ZPCP-2 člen 35.
vmesna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek
Ko je tožnik hotel s privezovalnimi pasovi (gurtnami) privezati kontejner na prikolico tovornjaka, je stopil na stransko desko na prikolici tovornjaka. Ker pa se je gurtna odpela, je padel na tla in se hudo telesno poškodoval, saj je prišlo do zloma ledvenega vretenca.
Direktor tožene stranke je priznal, da konkretnih navodil za privezovanje kontejnerjev tožniku ni dal, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa tudi tožena stranka ni bila seznanjena s pravilnim oziroma varnim načinom privezovanja kontejnerjev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055265
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1. KZ-1 člen 257, 257/3.
oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Prevzem pregona zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 po tistem, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, je dopusten pod pogojem, da je prevzemnik pregona oškodovan. Ob ugotovitvi, da ta pogoj ni izpolnjen, se obtožnica oškodovanca kot tožilca kot nedovoljena zavrže iz razloga drugega odstavka 277. člena ZKP.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - razpolaganje s premoženjem
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo izkazati obstoja subjektivne nevarnosti. Glede na navedbe v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe je pravilno ugotovilo, da tožnik ni podal navedb o aktivnem razpolaganju prve toženke s premoženjem, ki bo onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe ugotovilo in tega pritožnik ne uspe izpodbiti, da so navedbe, da je prva toženka na skrivaj in na goljufiv način prodajala vse nepremičnine, splošne in nekonkretizirane. Zato pritožbena navedba, da že dejanje, da je prva toženka skrivaj prodajala skupno premoženje, pomeni, da je očitno sposobna namenoma izvrševati protipravna ravnanja, izkazuje zgolj pritožnikov lastni zaključek, ki pa ni dokazno podprt.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - spolna nedotakljivost
Pravilno je pojasnjeno, da nepremoženjska škoda po 181. členu OZ ne izključuje drugih vrst nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so te podane.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00056169
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 49.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - reintegracija - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetnost obstoja terjatve izkazoval z dejstvom, da je bila predhodna premestitev z delovnega mesta direktor urada A. na drugo delovno mesto policijski svetnik v Policiji, Služba generalnega direktorja Policije nezakonita, oziroma z dejstvom, da s položaja direktor urada A. ni bil zakonito razrešen. Dejstvo, da je bil z odločbo z dne 13. 10. 2020 postopek javnega natečaja za direktorja urada A. obnovljen in da je bila v tem okviru odločba o njegovem imenovanju odpravljena, je ocenil kot dejstvo, ki na presojo verjetnosti obstoja terjatve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo drugačno stališče, pri čemer ne gre za vprašanje vezanosti sodišča na (pravnomočno) upravno odločbo (vprašanje, ali lahko sodišče o tožnikovem položaju odloči drugače kot upravni organ), ampak za vprašanje, ali je tožnikova terjatev, če v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni imenovan na položaj direktorja urada A., verjetno izkazana. Odgovor na to vprašanje je negativen.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.
ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. ZVis člen 32.
poslovni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - pooblastilo za podajo odpovedi - nov dokaz - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - habilitacija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je fakulteta C., kjer je tožnik opravljal delo, kot članica tožene stranke v juniju 2020 spremenila študijski program in ukinila določene predmete, katerih nosilec je bil tožnik, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu po zadnji pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za polni delovni čas. Ugotovilo je, da tožena stranka po spremenjenem študijskem programu glede na tožnikovo habilitacijo ni več mogla zagotoviti dovolj predmetov oziroma ur pedagoške obveznosti za tožnika za polni delovni čas. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da je podan utemeljen poslovni razlog po določbi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti - pravica do izjave - težko nadomestljiva škoda
Ker tožnika z začasno odredbo zahtevata ureditev spornega razmerja pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari z bistveno enako vsebino kot v tožbenem zahtevku, mora biti sodišče pri izdaji začasne odredbe pazljivo in jo dovoliti le v takšni meri, da je izpolnjen njen namen preprečiti nastanek težko nadomestljive škode ali uporabe sile.
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 362, 362/2.
misija - slovenska vojska - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - novote - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Tožnik ni za noben dan, ko naj bi mu bila kršena pravica do tedenskega počitka, navedel, ob kateri uri naj bi se mu počitek pričel, niti kdaj naj bi se ta končal, oziroma kdaj je pričel z delovnimi nalogami in kdaj z njimi končal, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njem. Le povsem na splošno je navajal, da je pred patruljo in po patrulji opravljal naloge, zaradi katerih mu tedenski počitek pred nastopom nove delovne naloge ni bil zagotovljen, ter predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo le dejstveno podlago za pravni zaključek o izpolnjenosti pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, medtem, ko dejstvene podlage za pravni zaključek o izpolnjenosti preostalih zakonskih pogojev ni navedlo. Glede preostalih zakonskih pogojev je zapisalo zgolj zakonski dejanski stan brez vsakršnih dejstev, iz katerih bi lahko takšni pravni zaključki izhajali oziroma jih utemeljevali. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za sprejem osebe v psihiatrično bolnišnico pod nadzorom morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.