ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/3, 286/4.. ZDR-1 člen 114, 114/1, 118, 118/1, 137, 137/7, 138, 138/1, 138/2, 200, 200/3.. ZPIZ-2 člen 27, 28, 28/1, 28/1-2, 28/1-3, 133, 133/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - reintegracija - čakanje na delo doma - višina nadomestila
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da mu je za čas čakanja na delo doma pripadalo polno, 100 % nadomestilo plače, saj pogoja za odreditev čakanja - namen ohranitve zaposlitve in začasnost ukrepa - nista bila izpolnjena, glede na to, da je tožnik 1. 6. 2020 dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zgolj zato, ker je bila tožniku kasneje odpovedana pogodba o zaposlitvi, še ni odpadla podlaga za 80 % nadomestilo plače po določbi drugega odstavka 138. člena ZDR-1. Pri tem je pravilno obrazložilo, da tožnik ne uveljavlja, da mu tožena stranka v navedenem obdobju zaradi razglašene epidemije ne bi mogla začasno zagotavljati dela, in da tožnik ni dokazal, da tožena stranka v trenutku odreditve čakanja na delo doma ni imela namena ohraniti njegove zaposlitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00055137
ZOdv člen 17. OZ člen 766. ZPP člen 458. Odvetniška tarifa (2015) člen 1.
pogodba o naročilu (mandat) - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - obstoj mandatnega razmerja - odvetniška storitev - plačilo odvetniških storitev - soglasje volj - pogajanja - spor majhne vrednosti
Stranka je oseba, za katero odvetnik izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (naročnik storitve).
Naročilo je predpogoj, da se storitev lahko zaračuna. Za to pa je potrebno soglasje volj (s strani tožnice za sprejem naročila in s strani toženca za naročilo tožnici). Stranki sta bili na sestanku šele v fazi pogajanj, v tej fazi pa še ne pride do soglasij volj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pritožbene novote - ukinitev delovnega mesta - višina denarnega povračila - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba sodbe - obrazložitev odpovedi - COVID-19 - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, je bila tožnica zaposlena pri tožencu 38 let in 8 mesecev. V okviru možnosti za novo zaposlitev je pomembna okoliščina, da je tožnica (univerzitetni diplomirani organizator dela) aktivna pri iskanju nove zaposlitve, vendar je še ni uspela najti. Pritožba sicer navaja, da nima nobenih možnosti za novo zaposlitev, vendar po oceni pritožbenega sodišča na podlagi njene trenutne brezposelnosti ni mogoče s prepričanjem sklepati, da bo takšno stanje pri tožnici dejansko trajalo vse do njene upokojitve. Pritožba pa v okviru zaposljivosti utemeljeno izpostavlja, da je tožnica delavka pred upokojitvijo in ima kot takšna vendarle slabše izglede za zaposlitev, prav tako nima raznovrstnih delovnih izkušenj, saj jih je pridobila zgolj pri tožencu. Glede okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti odpovedi, pritožba poudarja, da so bili ti v celoti na strani toženca. V okviru kriterija upoštevanja pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ji je bilo priznano denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za 19 mesecev. Zmotno je zavzemanje pritožbe, da je treba upoštevati tudi to, da bo zaradi upokojitve z znižano starostno mejo tožnica vsak mesec prikrajšana pri pokojnini za 80,72 EUR v primerjavi z redno upokojitvijo, kar v 30 letih znese skoraj 30.000,00 EUR. Denarno povračilo je namreč nadomestilo za reintegracijo in se ne razteza na nadomestilo v zvezi s tožničinimi bodočimi pokojninskimi prejemki, pri čemer tudi to, ali se bo dejansko upokojila ob znižani starosti in ne redno, ni gotova okoliščina. Glede na vse obrazloženo znaša po oceni pritožbenega sodišča primerno denarno povračilo 14 plač.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zahtevno izvedensko mnenje
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja, ni pa utemeljeno, da v nobenem primeru ni podlage za oceno, da je mnenje manj zahtevno. Oprava izvedenskega dela lahko terja le uporabo preverjenih spoznanj stroke in ni časovno zamudna.
zavrženje pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - pooblastilo za zastopanje
Tožnico, ki je pravna oseba, v pravdi zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP), ki je določen z zakonom (drugi odstavek 78. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo njeno pritožbo, vloženo dne 20. 12. 2021, na podlagi ugotovitve, da je zakoniti zastopnik od 26. 10. 2021 B. B., ne A. A., ki za pritožbo tudi ni predložil pooblastila za zastopanje.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00056169
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 49.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - reintegracija - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetnost obstoja terjatve izkazoval z dejstvom, da je bila predhodna premestitev z delovnega mesta direktor urada A. na drugo delovno mesto policijski svetnik v Policiji, Služba generalnega direktorja Policije nezakonita, oziroma z dejstvom, da s položaja direktor urada A. ni bil zakonito razrešen. Dejstvo, da je bil z odločbo z dne 13. 10. 2020 postopek javnega natečaja za direktorja urada A. obnovljen in da je bila v tem okviru odločba o njegovem imenovanju odpravljena, je ocenil kot dejstvo, ki na presojo verjetnosti obstoja terjatve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo drugačno stališče, pri čemer ne gre za vprašanje vezanosti sodišča na (pravnomočno) upravno odločbo (vprašanje, ali lahko sodišče o tožnikovem položaju odloči drugače kot upravni organ), ampak za vprašanje, ali je tožnikova terjatev, če v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni imenovan na položaj direktorja urada A., verjetno izkazana. Odgovor na to vprašanje je negativen.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - sposobnost biti stranka v postopku - procesno nasledstvo - smrt stranke med postopkom - pravice pooblaščenca po smrti stranke
Postopek se prekine le, če med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaščenec. Procesno pooblastilo s smrtjo stranke namreč ne preneha.
spor majhne vrednosti - rok za vložitev vloge - začetek teka roka - prepozna vloga - neupoštevanje prepoznih navedb - pravila o vročanju - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Ker je bila vloga vložena po izteku osemdnevnega roka, je sodišče pravilno ni upoštevalo.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - smrt pooblastitelja - smrt predlagatelja - smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - pooblastilo pooblaščenca - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja
Postopek se prekine le, če med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaščenec. Procesno pooblastilo s smrtjo stranke namreč ne preneha. V predmetnem nepravdnem postopku je druga predlagateljica imela pooblaščenca, odvetniško pisarno A. A., zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve.
Pogoj za preklic darila torej ni le huda nehvaležnost, pogoj je tudi pravočasnost preklica. Enoletni rok je materialni prekluzivni rok, to pomeni, da z njegovo zamudo pravica zahtevati preklic darila preneha po samem zakonu, pravočasnost preklica je pravno odločilno dejstvo za presojo utemeljenosti zahtevka.
Pod točkama 1 in 2 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje povzelo tožnikovo trditveno podlago, vendar brez odločilnih dejstev, potrebnih za presojo pravočasnosti vložene tožbe (preklica darila), med razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o utemeljenosti podrednega tožbenega zahtevka pa tudi ni najti razlogov o odločilnih dejstvih glede pravočasnosti tožbe.
Zavarovanka toženke bi morala poskrbeti za nedrseč podest, na katerem je tožnici, ki je prišla k zavarovanki na obisk, med hojo spodrsnilo. Tožnica na podest glede na obutev in dejstvo, da se je morala ob nastopu na podest zasukati za 90 stopinj, ni stopila dovolj previdno. Tožnica je sama prispevala v 1/2 deležu k nezgodi in z njo nastali škodi, za preostalo polovico nastale ji škode pa je odgovorna toženka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055075
ZKP člen 372, 372-3, 383, 383/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 59.
kazenska sankcija - enotna kazen zapora - delna razveljavitev sodbe - ne bis in idem - res iudicata
V predmetni zadevi je bila že dne 29. 1. 2021 izdana sodba sodišča prve stopnjeje. Pritožbeno sodišče jo je delno razveljavilo, in sicer le v odločbi o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih - v odločbi o krivdi - pa je izpodbijano sodbo potrdilo.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi odločbo o krivdi. Ker je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o obtoženčevi krivdi, je odločilo o že razsojeni stvari in s tem kršilo načelo ne bis in idem.
Sodišče prve stopnje je ob preklicu pogojnih obsodb (ponovno) določilo kazni zapora. Tudi v tem primeru gre za res iudicata. Ker sta bili kazni zapora v omenjenih pogojnih obsodbah že določeni, bi to moralo zgolj ugotoviti, nato pa ti dve kazni pri izreku enotne kazni upoštevati kot že določeni.
umik predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja
V postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. Določba 43. člena ZIZ sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76. člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057308
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 315, 315/1.. ZVZD-1 člen 5, 41, 41/1.. ZPCP-2 člen 35.
vmesna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek
Ko je tožnik hotel s privezovalnimi pasovi (gurtnami) privezati kontejner na prikolico tovornjaka, je stopil na stransko desko na prikolici tovornjaka. Ker pa se je gurtna odpela, je padel na tla in se hudo telesno poškodoval, saj je prišlo do zloma ledvenega vretenca.
Direktor tožene stranke je priznal, da konkretnih navodil za privezovanje kontejnerjev tožniku ni dal, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa tudi tožena stranka ni bila seznanjena s pravilnim oziroma varnim načinom privezovanja kontejnerjev.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in tekočih stroškov - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - pisni opomin - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je bil toženec v skladu z zakonskimi zahtevam pozvan na plačilo zapadlih neplačanih obveznosti v postavljenem roku, vendar pa se na pozive ni odzval, je podan dejanski stan, ki utemeljuje odpoved najemne pogodbe. Odločitve ne more spremeniti niti pritožbeno izvajanje o pobotu najemnine s plačilom zneska 20.000,00 EUR ter vlaganjem v stanovanje, ker navedenega toženec ni dokazal.
Pri opravljanju tožnikovega dela se zahteva posebna pozornost in zbranost, potrebno je zelo hitro reagirati, saj je od reakcije operaterja lahko odvisno tudi življenje posameznika. Glede na to ni mogoče dopustiti, da bi tožnik delo opravljal pod vplivom (tudi le 0,13 mg) alkohola. Morda v konkretnem primeru tožnikovo delo pod vplivom alkohola ni imelo posledic, bi jih pa lahko imelo, pri čemer se je skladno s 37. členom ZDR-1 delavec dolžan vzdržati tudi ravnanj, ki bi glede na naravo dela, ki ga opravlja, lahko škodovala interesom delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča delavcu tudi ni mogoče prepustiti ugibanja, pri kolikšni vrednosti alkohola je toliko vinjen, da za delo ni sposoben.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - razpolaganje s premoženjem
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo izkazati obstoja subjektivne nevarnosti. Glede na navedbe v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe je pravilno ugotovilo, da tožnik ni podal navedb o aktivnem razpolaganju prve toženke s premoženjem, ki bo onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe ugotovilo in tega pritožnik ne uspe izpodbiti, da so navedbe, da je prva toženka na skrivaj in na goljufiv način prodajala vse nepremičnine, splošne in nekonkretizirane. Zato pritožbena navedba, da že dejanje, da je prva toženka skrivaj prodajala skupno premoženje, pomeni, da je očitno sposobna namenoma izvrševati protipravna ravnanja, izkazuje zgolj pritožnikov lastni zaključek, ki pa ni dokazno podprt.
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 28, 43, 43/2, 217, 269. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5.
tožba in nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - priposestvovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice v stečaju - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - posledice stečaja - prekinitev teka roka - tek priposestvovalne dobe - konkurenca pridobitnih naslovov - izviren način pridobitve stvarne pravice - pozneje pridobljena lastninska pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - prednostna pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca služnost hoje in vožnje priposestvovala, saj sta dvajset let do svojih zemljišč dostopala čez zemljišče 365/2 in čez del zemljišča 364/5, pri čemer je zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi do nasprotovanja uporabe dostopa prišlo že pred njegovim lastništvom.
Nepomembna je okoliščina, kje je lokacijska in gradbena dokumentacija za izgradnjo objekta tožencev predvidevala dostop do njunega objekta. S to okoliščino tožnik zanika dobro vero tožencev glede priposestvovanja služnosti, ki pa se ob dvajsetletni priposestvovalni dobi ne zahteva. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč stvarna služnost nastane že z njenim dejanskim izvrševanjem 20 let, če lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval (tako 54. člen ZTLR kot tudi 217. člen SPZ).
Toženca sta lastninsko pravico na delu parc. št. 365/3, 364/5 in 369/4 priposestvovala, saj sta bila v opravičljivi zmoti o tem, da jima pripada celoten del zemljišča, na katerem stojita betonski temelj in ograja.
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o priposestvovanju služnosti je tudi ob upoštevanju okoliščine stečaja materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je do priposestvovanja služnosti prišlo konec leta 2017. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je tožnik nepremičnine kupil leta 2016. Iz navedenega sledi, da toženca v času, ko je tožnik nepremičnine kupil v stečaju, služnosti na teh nepremičninah še nista priposestvovala. Zatorej služnosti v stečajnem postopku do trenutka tožnikovega nakupa nista mogla uveljavljati. Nečesa, kar ne obstaja, namreč ni mogoče uveljavljati niti v stečajnem postopku. Povedano drugače: stečaj ne more vplivati na nekaj, kar ob njegovem začetku še ni obstajalo. Posledično ni mogoče govoriti o pasivnosti tožencev. ZFPPIPP pa ne določa, da bi začetek stečajnega postopka imel za posledico prekinitev teka priposestvovalne dobe. Tako je priposestvovalna doba kljub stečajnemu postopku nad takratnim lastnikom nepremičnin parc. št. 364/5 in 365/2 tekla naprej.
Tožnik bi lahko ohranil nepremičnine, ki jih je kupil v stečaju, proste stvarne služnosti, če bi se uporabi dostopa uprl. Ker pa je dokazni postopek pokazal, da je do spora glede uporabe dostopa prišlo šele v juliju 2018, pogoji za priposestvovanje služnosti pa so se po ugotovitvi sodišča prve stopnje stekli že konec leta 2017, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zahtevku na priposestvovanje služnosti ugodilo.
Vrhovno sodišče se je tudi glede konkurence pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika že izreklo in ob uporabi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP dalo prednost slednji pravici.
uporaba svojega jezika - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek
Če sodnik zazna, da jezik udeleženca kazenskega postopka ni jezik, ki je v uradni rabi pred slovenskim sodiščem, mora o pravici uporabe svojega jezika dati ustrezen pouk v smislu 8. člena ZKP.