ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 129a/2. DZ člen 190, 190/1, 190/2.
preživninska obveznost staršev - določitev preživnine za otroka - višina preživnine za otroka - pridobitne zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - varstvo koristi otroka
V primeru, ko so materialne in pridobitne zmožnosti staršev nadpovprečne, je določitev preživnine odvisna od potreb otroka, ki ne zajemajo le nujnih, pač pa vse konkretno izkazane potrebe, njihova omejitev pa je mogoča zgolj ob upoštevanju kriterija koristi otroka.
Predmet tega postopka je ocena materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev, ki naj sodišču, upoštevajoč oceno otrokovih preživninskih potreb, omogoči končno določitev preživnine, torej vzpostavitev ustreznega sorazmerja med potrebami otroka in zmožnostmi vsakega od staršev, ne natančen matematični izračun vseh dohodkov in drugih premoženjskih koristi, ki jih imata pravdni stranki zaradi opravljanja svojih dejavnosti.
OZ člen 190. SPZ člen 68, 72. ZPP člen 110, 110/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - solastnina - skupna lastnina - povrnitev stroškov - stroški upravljanja in obratovanja - sorazmerno plačilo
Če kateri od solastnikov pri poravnavi stroškov in bremen skupne stvari plača več kot odpade nanj z upoštevanjem njegovega solastninskega deleža, ima pravico od preostalih solastnikov zahtevati povrnitev razlike, vendar od vsakega solastnika le glede na njegov solastninski delež. V tem delu je namreč solastnik, ki je plačal celoten račun, izpolnil tujo obveznost v smislu 190. člena OZ. Sprejeta odločitev, da mora toženka povrniti tožnici le nanjo odpadajoči znesek vtoževanih stroškov, ki jih je namesto nje plačala tožnica, je torej sprejeta ob pravilni uporabi 68. člena SPZ in 190. člena OZ.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Terjano plačilo sodne takse po izpodbijanem plačilnem nalogu se nanaša na dolžnikovo pritožbo zoper sklep o umiku ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Nanaša se torej na pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse, za kar šesti odstavek 10. člena ZST-1 določa, da se taksa ne plača.
sklep o zavarovanju - lastninska pravica ni vpisana na dolžnika - ugovor tretje osebe - pravica do izjave
Izvršba in zavarovanje sta dopustna samo na stvareh, ki so last dolžnika. O tem obstaja tudi obsežna sodna praksa, ki pa se (pravilno) v celoti nanaša na položaje, ko sklep o izvršbi še ni bil izdan in je bil torej zavrnjen že predlog za izvršbo. V fazi pred izdajo sklepa o izvršbi (zavarovanju) mora namreč sodišče presojati, ali so pogoji za izvršbo (zavarovanje) izpolnjeni. Če ugotovi, da dolžnik ni lastnik predmeta izvršbe, predlog zavrne. Ko pa je enkrat sklep o izvršbi (zavarovanju) izdan in dolžnik in tretji v ugovoru zatrjujeta svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, mora sodišče postopati po določbah ZIZ, ki urejajo ugovor dolžnika, oziroma ugovor tretjega.
URS člen 158. ZFPPIPP člen 22, 310, 310/3, 311, 311/3.
prijava izločitvene pravice - zavrženje prijave terjatve - res iudicata - identičnost pravne in dejanske podlage - preizkus prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice
Pritožnik pravilno navaja, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2018 ni odločilo o upnikovi izločitveni pravici, temelječi na določbi tretjega odstavka 22. člena ZFPPIPP, temveč le o tem, da je ta prerekana in koga se napoti na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Z izpodbijanim sklepom pa je ugotovilo, da sta prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 in 10. 10. 2017 vsebinsko enaki ter da je bilo o prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 že odločeno, vendar v tem smislu (ko je navedlo, da gre za res iudicato), da je bila ta že preizkušena ter da zato ponovno odločanje oziroma njeno preizkušanje ni možno, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Upnik je namreč prijavo izločitvene pravice z dne 10. 10. 2017 temeljil na povsem isti dejanski in pravni podlagi kot prijavo z dne 12. 11. 2018.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Upnik se utemeljeno sklicuje na tretji odstavek 20.a člena ZIZ, ki ureja zapadlost v primeru nastopa drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu in kako se ta dokazuje. Utemeljeno navaja, da gre za specialno določbo v primerjavi s splošno določbo 26. člena ZIZ.
kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega postopka - absolutno zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona - COVID-19 - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - kontinuirana kriminalna dejavnost - razsojena stvar - kršitev načela ne bis in idem - procesna ovira - stroški kazenskega postopka - napotitev na pravdo
Med izvršenimi kaznivimi dejanji in kasneje odkritim in obravnavanim kaznivim dejanjem, za katerega teče kazenski postopek v Republiki Sloveniji, poleg zunanje krajevne (vsa storjena v Republiki Avstriji) in časovne povezanosti (konec leta 2006), obstaja tudi taka notranja povezava (isti modus operandi – z zavajanje glede svoje zmožnosti in voljnosti vrniti plačilo zapeljal oškodovance k posojilu, zato je dejanja šteti za del obtoženčeve enotne in kontinuirane kriminalne dejavnosti), da protipravnosti dejanja in krivde obtoženca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti brez upoštevanja okoliščin, ki so vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, in bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja. Sodišče druge stopnje je presodilo, da obravnavana zadeva dovoljuje uporabo izjeme, ki jo kot možno dovoljuje VS RS v sodbi I Ips 36893/2010-423. Pritrditi je zato drugo pritožniku, da je v obravnavani zadevi prišlo do kršitve načela ne bis in idem (kršitev 3. točke 372. člena ZKP), saj se je obtožencu sodilo dvakrat na podlagi pretežno enakih dejstev, in sicer v Republiki Avstriji in v Republiki Sloveniji. Očitki iz obravnavanega kazenskega postopka ne obsegajo dodatnih dejstev, ki bi pomenili poseg v objektivno identiteto obeh dejanj.
ZSReg člen 31, 31/2, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34/1, 34/1-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 511, 511/1, 511/3, 522. ZPP člen 140, 140/4, 325, 343a.
izbris družbenika iz sodnega registra - izključitev družbenika - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - neveljavnost sklica skupščine - sklic skupščine - pooblaščenec za sprejem pisanj - nasprotje interesov - ničnost sklepov skupščine - nadomestni sklep - dopolnilni sklep - zahteva za sklic skupščine
Glede na navedena med udeleženci nesporna dejstva o tem, da je kot pooblaščenka za sprejem pisanj za subjekt vpisa zahtevo družbenikov za sklic skupščine sprejela G. G., direktorica družbenika D. d. o. o., po presoji pritožbenega sodišče vročitev zahteve za sklic skupščine ni pravilna. Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da zaradi navzkrižja interesov pisanja ne bo (pravočasno) izročila naslovniku.
ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka) v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke.
Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je izključitev družbenika B. B. iz družbe, je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikoma D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za izključitev) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa družbenika v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera nepravilna vročitev zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisana na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1. Skupščina je bila sklicana nepravilno, sklepi, sprejeti na njej, pa nični.
SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 25, 25/4, 44, 44/1.
stanovanjski stroški - pobot - v pobot uveljavljana terjatev - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - pobotljivost terjatve
Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), ki se smejo po zakonu uporabiti samo za poravnavo nekaterih stroškov vzdrževanja skupnih delov stavbe v etažni lastnini, je pravilen zaključek, da toženec ni izkazal, da bi bilo zatrjevano terjatev mogoče pobotati s terjatvijo etažnih lastnikov iz naslova njegovih dolžnih vplačil v rezervni sklad.
ZSReg člen 33, 33/1. ZGD-1 člen 329, 390, 390-1, 390-3, 390-4, 390-5.
registrski postopek - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - prekinitev registrskega postopka - sprememba družbene pogodbe - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - ničnost sklepa skupščine
Rok za uveljavitev ničnosti skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti v letih 2014 in 2017, se je že iztekel, ker ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz 1., 3., 4. in 5. alineje 390. člena ZGD-1 ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa. Družbena pogodba, kjer sta se družbenika dogovorila za razmerje glede glasovalnih pravic, pa je bila vpisana v sodni register že leta 2014.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - stečajni postopek - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - sorazmerni del - ocenjena likvidacijska vrednost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z določbo petega odstavka 226. člena ZFPPIPP je sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas.
Vsi stroški, ki v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP niso izrecno stroški posebne stečajne mase, so stroški splošne stečajne mase, razen če je ta neznatne vrednosti (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057274
ZKP člen 42, 42/4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 171, 171/1, 173, 173/3, 173/4, 191, 191/1, 192, 192/2. URS člen 22.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - isti historični dogodek - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - načelo ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - zavrženje zahteve za izločitev višjih sodnikov - zahteva za izločitev predsednika senata - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Iz navedenega pa bi bilo razbrati, da so obdolžencu tokrat očitana dejanja bila ne le storjena v istem časovnem obdobju, temveč se po spremembi obtožbe (21. 7. 2021, list. št. 1076) v izpostavljenem delu oba postopka nanašata tudi na iste historične dogodke. Pri tem ni spregledati, da se je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi na več mestih tudi sklicevalo na pravnomočno sodbo II K 12377/2016 z dne 12. 1. 2017, vendar tega, zakaj meni, da v obravnavani zadevi (točka I izreka izpodbijane sodbe) ne gre za že razsojeno stvar, ni pojasnilo. Z ničemer ni obrazložilo, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih meni, da v obravnavani in že pravnomočno razsojeni zadevi ne gre za enakost dejstev oziroma po vsebini za isto stvar. Sodišče namreč ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (načelo ne bis in idem) oziroma meritorno odločati o obtožbah zoper isto osebo zaradi kaznivih dejanj, o katerih že obstoja pravnomočna sodna odločba (res iudicata). Glede na to, da se pri uporabi načela ne bis in idem ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, temveč je pomembna enakost dejstev, ne pa enakost pravne opredelitve, saj se prepoved ponovnega sojenja ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historični dogodek, o katerem je že bilo razsojeno, bi torej prvostopno sodišče v obravnavani zadevi vendarle moralo pojasniti, zakaj meni, da v obeh postopkih ne gre za isto stvar in da v tem postopku očitana kazniva dejanja ne izhajajo iz dejstev, ki so identična in bistveno enaka dejstvom, ki so bila podlaga za odločanje v že izpostavljenem postopku II K 12377/2016 (točka 2 izreka). Glede na to, da je pri odmeri kazni v že navedeni zadevi II K 12377/2016 sodišče kot obteževalne okoliščine (točka 5 navedene sodbe) tudi upoštevalo "posebno moralno zavržnost tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi je obtoženec grobo posegel v dostojanstvo in intimo oškodovanke, prav tako pa tudi svojih dveh mladoletnih otrok A. A. in B. B., ki sta bila izpostavljena ne le verbalnemu in fizičnemu nasilju obtoženca nad oškodovanko, temveč tudi spolnemu nasilju, ko sta opazovala spolne odnose svoje matere z različnimi moškimi in tudi z domačim psom, kar je na njiju pustilo določene posledice ..." se pritožbenemu sodišču vsekakor postavlja vprašanje, ali vendarle obdolženec tudi za tokrat obravnavana kazniva dejanja ni bil že obsojen. Izpostavljeno okoliščino je vsekakor treba oceniti. Ker prvostopno sodišče tega ni storilo, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov, torej razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na kar je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060212
KZ-1 člen 29, 29/4. ZKP člen 248.
poskus kaznivega dejanja velike tatvine - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - neprištevnost storilca - zmožnost razsojanja - voljna sposobnost - sodni izvedenec - alkoholiziranost - osebnostna ali vedenjska motenost - odvisnost od alkohola - actio libera in causa
Sodišče prve stopnje je v okviru presoje, ali je posameznik prišteven ali ne, pravilno postopalo in najprej ugotavljalo obstoj biološkega pogoja neprištevnosti. Ker sodišče za ugotavljanje obstoja duševnih motenj in abnormnosti nima ustreznega strokovnega znanja, mora za ugotavljanje slednjih angažirati sodnega izvedenca psihiatrične stroke in je na njegov izvid in mnenje tudi vezano. V ta namen je sodišče prve stopnje angažiralo sodnega izvedenca dr. D. D. in zaradi nejasnosti v njegovem izvedenskem mnenju še dr. C. C. Po ugotovljenem obstoju biološkega pogoja neprištevnosti mora sodišče ugotavljati še obstoj psihološkega pogoja neprištevnosti in presoditi ali je prvi vzrok drugemu. Psihološki pogoj neprištevnosti je predmet vrednostne presoje sodišča in sodišče pri presoji ni vezano na izvid in mnenje sodnega izvedenca. Kljub temu pa sodišče tudi pri presoji obstoja psihološkega pogoja neprištevnosti izhaja iz izvedenskega mnenja in presoja, ali je diagnosticirana abnormnost obtoženca vplivala na njegovo sposobnost presoje in odločanja, kar mora sodni izvedenec sodišču opisati, pojasniti, pokazati mehanizme vplivanja določene abnormonosti na motnje v zaznavanju, mišljenju, razsojanju, zavesti, čustvovanju in volji. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je sodni izvedenec dr. C. C. dosegel zahtevane standarde in mu utemeljeno sledilo ter po tako opravljeni celostni presoji sprejelo zaključek o neprištevnosti obtoženca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja (tempore criminis).
Sodni izvedenec je pravilno upošteval poročilo toksikološke preiskave, ocenil vpliv alkohola pri konkretnem obtožencu in ugotovil, da je pri obtožencu, zaradi vpliva psihoaktivnih substanc, razum odpovedal in je reagiral tako kot je čutil ter je bilo njegovo ravnanje avtomatizirano. Vzrok stanju obtoženca sta bila alkohol kot vodilni in osebnostna motnja, katere karakteristike je alkohol le še stopnjeval. Ker pa ni mogoče ločiti, v kolikšni meri je na ravnanje obtoženca vplivala osebnostna motnja, prisotnost alkohola in benzodiazepama, in je potrebno vse tri elemente upoštevati kot celoto, ni mogoče pritrditi pritožnici, da je obtoženec storil kaznivo dejanja zaradi disocialne osebnostne motnje.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - blokada sredstev na računu
Dolžnik poudarja ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima blokiran transakcijski račun. Vendar to ne pomeni, da je lahko oproščen plačila preostale sodne takse 44,00 EUR. Sodišče je pravilno pojasnilo zakaj dolžnik, kljub blokadi računa, ne more biti oproščen plačila tega zneska.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00056169
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 49.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - reintegracija - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetnost obstoja terjatve izkazoval z dejstvom, da je bila predhodna premestitev z delovnega mesta direktor urada A. na drugo delovno mesto policijski svetnik v Policiji, Služba generalnega direktorja Policije nezakonita, oziroma z dejstvom, da s položaja direktor urada A. ni bil zakonito razrešen. Dejstvo, da je bil z odločbo z dne 13. 10. 2020 postopek javnega natečaja za direktorja urada A. obnovljen in da je bila v tem okviru odločba o njegovem imenovanju odpravljena, je ocenil kot dejstvo, ki na presojo verjetnosti obstoja terjatve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo drugačno stališče, pri čemer ne gre za vprašanje vezanosti sodišča na (pravnomočno) upravno odločbo (vprašanje, ali lahko sodišče o tožnikovem položaju odloči drugače kot upravni organ), ampak za vprašanje, ali je tožnikova terjatev, če v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni imenovan na položaj direktorja urada A., verjetno izkazana. Odgovor na to vprašanje je negativen.
umik predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja
V postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. Določba 43. člena ZIZ sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76. člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pritožbene novote - ukinitev delovnega mesta - višina denarnega povračila - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba sodbe - obrazložitev odpovedi - COVID-19 - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, je bila tožnica zaposlena pri tožencu 38 let in 8 mesecev. V okviru možnosti za novo zaposlitev je pomembna okoliščina, da je tožnica (univerzitetni diplomirani organizator dela) aktivna pri iskanju nove zaposlitve, vendar je še ni uspela najti. Pritožba sicer navaja, da nima nobenih možnosti za novo zaposlitev, vendar po oceni pritožbenega sodišča na podlagi njene trenutne brezposelnosti ni mogoče s prepričanjem sklepati, da bo takšno stanje pri tožnici dejansko trajalo vse do njene upokojitve. Pritožba pa v okviru zaposljivosti utemeljeno izpostavlja, da je tožnica delavka pred upokojitvijo in ima kot takšna vendarle slabše izglede za zaposlitev, prav tako nima raznovrstnih delovnih izkušenj, saj jih je pridobila zgolj pri tožencu. Glede okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti odpovedi, pritožba poudarja, da so bili ti v celoti na strani toženca. V okviru kriterija upoštevanja pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ji je bilo priznano denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za 19 mesecev. Zmotno je zavzemanje pritožbe, da je treba upoštevati tudi to, da bo zaradi upokojitve z znižano starostno mejo tožnica vsak mesec prikrajšana pri pokojnini za 80,72 EUR v primerjavi z redno upokojitvijo, kar v 30 letih znese skoraj 30.000,00 EUR. Denarno povračilo je namreč nadomestilo za reintegracijo in se ne razteza na nadomestilo v zvezi s tožničinimi bodočimi pokojninskimi prejemki, pri čemer tudi to, ali se bo dejansko upokojila ob znižani starosti in ne redno, ni gotova okoliščina. Glede na vse obrazloženo znaša po oceni pritožbenega sodišča primerno denarno povračilo 14 plač.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zahtevno izvedensko mnenje
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja, ni pa utemeljeno, da v nobenem primeru ni podlage za oceno, da je mnenje manj zahtevno. Oprava izvedenskega dela lahko terja le uporabo preverjenih spoznanj stroke in ni časovno zamudna.
kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - sosporništvo - enotno sosporništvo - ugovor res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - objektivna identiteta tožbe - subjektivna identiteta - res iudicata kot procesna ovira - zavrženje tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - vsebinsko obravnavanje tožbe
Za ugotovitev, da gre že za razsojeno stvar, mora med tožbenima zahtevkoma obstajati tudi subjektivna identiteta, kar je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo in pravilno povzelo tudi temeljno pravilo v pravdnem postopku, da sodba učinkuje zgolj med pravdnima strankama (res iudicata ius facit inter partes), saj le takšno pravilo zagotavlja pravico do kontradiktornega postopka kot enega od ustavnih procesnih jamstev. Ali povedano drugače, pravnomočna odločitev sodišča lahko zavezuje le stranke postopka. A je v nadaljevanju sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi, da je dopustna izjema od tega pravila in da v "nujnih“ primerih pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oz. erga omnes).
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za sprejem osebe v psihiatrično bolnišnico pod nadzorom morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.