ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - stečajni postopek - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - sorazmerni del - ocenjena likvidacijska vrednost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z določbo petega odstavka 226. člena ZFPPIPP je sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas.
Vsi stroški, ki v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP niso izrecno stroški posebne stečajne mase, so stroški splošne stečajne mase, razen če je ta neznatne vrednosti (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sorazmernost - pravnomočna obtožnica - odprava začasnega zavarovanja
Dne 3. 12. 2021, torej z odločitvijo zunajobravnavnega senata, da kot neutemeljene zavrne ugovore zoper obtožnico, je slednja postala pravnomočna. V tej fazi kazenskega postopka, torej ko je kazenska zadeva v fazi razpisa glavne obravnave, se sodišče druge stopnje ni pristojno spuščati v presojo utemeljenosti vložene pravnomočne obtožnice, kar bo lahko le predmet nadaljnjega postopka na kontradiktorni glavni obravnavi. Da je še vedno podan utemeljen sum storitve obtožencem očitanih kaznivih dejanj, pa je kot že rečeno bilo nazadnje dognano s pravnomočno obtožnico, kar pomeni, da je na ravni zahtevanega dokaznega standarda tudi izkazano, da naj bi obe blagovni znamki predstavljali vrednost 35.450,476,33 EUR, kolikor znaša tudi predmet začasnega zavarovanja.
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Citirano zakonsko določilo torej govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da „še naprej dela ali se izobražuje“. Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih ali pa celo neobstoječih zaposlitev.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, torej v obravnavanem primeru ZPP. Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog.
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka glede premoženja v predlogu in dopolnitvi ni podala trditev, kaj to premoženje predstavlja oziroma zakaj ga nujno potrebuje in ga ne more unovčiti za plačilo sodne takse. Ob odsotnosti takih trditev, tudi s predložitvijo dokazov o obstoječih dolgoročnih obveznostih do tretjih oseb in kratkoročnih obveznostih v višini 70.332,54 EUR, ne more uspeti s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Terjano plačilo sodne takse po izpodbijanem plačilnem nalogu se nanaša na dolžnikovo pritožbo zoper sklep o umiku ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Nanaša se torej na pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse, za kar šesti odstavek 10. člena ZST-1 določa, da se taksa ne plača.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3. ZGD-1 člen 509, 509/2, 509/3, 511.
sodni register - vpis izbrisa zastopnika - skupščina d.o.o. - sklic skupščine - uvrstitev dodatne točke na dnevni red že sklicane skupščine - univerzalna skupščina - odpoklic direktorja družbe
Za odločanje o dnevnem redu skupščine, kjer bi bil lahko zastopnik razrešen bi morala biti sklicana nova skupščina. Skupščina bi 29. 11. 2021 lahko veljavno sprejemala sklepe tudi, če ne bi bila pravilno sklicana (tretji odstavek 509. člena v zvezi z drugim odstavkom 509. člena ZGD-1) le, če bi bili na skupščini navzoča vsi družbeniki oziroma v konkretnem primeru oba družbenika. Že zato ni bil pravilno izpeljan postopek na navedeni skupščini v skladu s 3. točko 34. člena ZSReg.
ZSReg člen 33, 33/2, 36, 36/1. ZOEE člen 51, 51/1. Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (2019) člen 36.
Čeprav ostajajo njene glasovalne in upravljavske pravice v absolutnem smislu enake, je z zmanjšanjem števila družbenikov iz treh, na le dva, ki sta sedaj udeležena v osnovnem kapitalu družbe vsak do polovice, prišlo do drugačnega korporacijskopravnega razmerja med njima, kar vsekakor vpliva na družbeniške pravice do te mere, da je s tem podan pravni interes drugega družbenika za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo, ki dosedanja razmerja med družbeniki spreminja v navedeni obliki.
Regulatorne zahteve, pod kar je v obravnavanem primeru mogoče interpretirati le zavezujoče abstraktne pravne norme, ki določenim subjektom preprečujejo točno določena ravnanja oziroma delovanja na trgu, namreč niso same sebi namen, temveč jih je potrebno napolniti z dejansko vsebino. Prav slednje pa je v izpodbijanem sklepu izostalo. Poleg tega pa slednje (ugotavljanje dejstev) po presoji pritožbenega sodišča v tem trenutku preprečuje odločanje registrskega sodišča v tem registrskem postopku, na kar pravilno opozarjata pritožbi. Skladno z drugim odstavkom 33. člena ZSReg registrsko sodišče namreč o dejstvih, ki so med udeleženci sporna, ne odloča samo, temveč prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. V konkretnem primeru pa je med udeleženci tega registrskega postopka sporno ali so v relevantnem obdobju (prav) za prvega udeleženca obstajale regulatorne zahteve, ki so mu preprečevale ohranitev poslovnega deleža pri subjektu vpisa oziroma naložbe v druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo oziroma da je lastnik poslovnih deležev v takšnih družbah, in s tem vključno preprečevale možnost ohranitve njegovega poslovnega deleža.
Glede na to, da direktive nimajo neposrednega učinka, razen ob izpolnjevanju strogih kriterijev in da je prvi udeleženec obsežno in argumentirano zatrjeval, da pogoji za neposredni učinek Direktive niso podani ter da so med udeleženci sporna številna vprašanja dejanske narave (kar vse je pritožbeno sodišče pojasnilo zgoraj), ki so pomembna za odločitev o neposredni uporabi Direktive, je potrebno pritrditi pritožbama, da obrazložitev v izpodbijanem sklepu ne vsebuje dovolj razlogov o odločilnih dejstvih. Le sklicevanje na pravno mnenje, brez vsake navedbe kateregakoli razloga za to, standardu obrazloženosti, ki predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo, namreč ne more zadostiti.
ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - neplačilo predujma za izvedenca - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - predhodno vprašanje obstoja služnosti - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker med udeleženci postopka ni bilo soglasja o določitvi pripadajočega zemljišča na način, kot izhaja iz predloga predlagateljic, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po rednem teku stvari in za odločitev o pravnem položaju pripadajočega zemljišča postavilo sodno izvedenko urbanistične stroke. Sodišče prve stopnje je zaradi domneve umika predloga postopek pravilno ustavilo, ker predujem za delo sodne izvedenke urbanistične stroke s strani predlagateljice, kot tudi ostalih udeležencev, ni bil poravnan (prvi odstavek 16. člena ZVEtL-1).
Drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1, ki določa, da se nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oz. neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, v konkretnem primeru ni uporabljiv. Med udeleženci ni bilo spora o obstoju stvarne služnosti na pripadajočem zemljišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056210
KZ-1 člen 48, 48/1, 86, 86/8, 86/10, 324, 324/1, 324/1-3, 324/6. ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 383, 383/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - predrzna ali brezobzirna vožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - odvzem vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - ogrozitveno kaznivo dejanje - kaznovalni predlog državnega tožilca - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist
Pritožbene trditve o kršitvi kazenskega zakona s sklicevanjem na kršitve cestnoprometnih predpisov, ki niso zakonski znak po prvem odstavku 324. člena KZ-1 in niti pogoj za obstoj tega kaznivega dejanja, so neutememeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055387
ZIZ člen 34, 34/4, 239, 272, 272/1, 272/2, 273. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZFPPIPP člen 34.
izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - omejitev glasovalnih pravic - nujnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - premoženjska škoda - pogoj reverzibilnosti
Tožeča stranka ne more uspeti s svojimi trditvami, da je izpolnjen pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe za zavarovanje njene terjatve (izključitev družbenika iz družbe), ker bi bila sicer izpolnitev njene terjatve v primeru začetka stečajnega postopka nad družbo onemogočena in bo njena zahteva za sodno varstvo izgubila pomen.
Zmanjšanje vrednosti premoženja predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena.
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da dolžniku ne bi nastale hujše posledice od tistih, ki bi nastale upniku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Odvzem dela glasovalnih pravic predstavlja hud poseg v ustavno zagotovljene pravice dolžnika (svobodna gospodarska pobuda), zato je utemeljen le v primerih ko grozi težko nadomestljiva škoda in ni na voljo drugih primernih ukrepov.
V bistvu je v predlagani regulacijski odredbi jasno izražen namen tožeče stranke, da že med trajanjem postopka pridobi popolno oblast in nadzor nad poslovanjem družbe. To pa presega namen regulacijske začasne odredbe.
regulacijska začasna odredba - dobavitelj električne energije - izpolnjevanje pogodbe
Upoštevaje ugotovljen časovni okvir 23 dni od obvestila do pretečega odklopa, prvi dolžnik utemeljeno navaja, da je imel upnik zadosti časa zamenjati dobavitelja električne energije in si zagotoviti nadaljnjo nemoteno oskrbo ter da to zanj ni predstavljalo pretežkega dodatnega bremena.
ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 509, 509/2, 511, 511/1, 511/3. ZPP člen 140, 140/4.
sprememba zastopnika - vpis spremembe zastopnika v sodni register - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - ničnost sklepa skupščine - neveljavnost sklica skupščine - nepravilnosti pri vročanju - pooblaščenec za sprejem pisanj - nasprotje interesov
Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da ji zaradi navzkrižja interesov pisanje ne bo (pravočasno) izročila naslovniku. ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku kot vrsti nepravdnega postopka), zato v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke. Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je odpoklic B. B. kot direktorja družbe je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikom D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za odpoklic) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa direktorja v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera glede vročitve zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisa na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1.
Drugi dolžnik utemeljeno navaja, da je bil upnik obveščen o možnosti preprečitve odklopa po predhodnem obvestilu po 151. členu EZ-1 s sklenitvijo pogodbe o dobavi z drugim dobaviteljem, da mu je prvi dolžnik posredoval ponudbe za sklenitev pogodbe, na podlagi katerih je upnik izračunal, da bo ob sklenitvi nove pogodbe z drugim dobaviteljem do konca leta 2021 utrpel cca 10.000,00 EUR premoženjske škode, da to izhaja iz trditev upnika in ne bi smele biti obravnavane kot sporne. Upnik je imel zadosti časa najti drugega operaterja in preprečiti grozeči odklop.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00061939
ZP-1 člen 8, 192a, 192a/9. URS člen 15, 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/1-1, 82/1-2. KZ-1 člen 70a, 70b.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - odložitveni razlogi - prekinitev prestajanja nadomestnega zapora - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - postopek o prekršku - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pogoji za ustavitev postopka - načelo sorazmernosti
Tudi z vidika ustavno zagotovljenega varstva pravic in z upoštevanjem ustavnega načela sorazmernosti je potrebno ugotoviti, da ne samo odreditev nadometnega zapora, temveč tudi njegova izvršitev glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. ZVis člen 32.
poslovni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - pooblastilo za podajo odpovedi - nov dokaz - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - habilitacija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je fakulteta C., kjer je tožnik opravljal delo, kot članica tožene stranke v juniju 2020 spremenila študijski program in ukinila določene predmete, katerih nosilec je bil tožnik, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu po zadnji pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za polni delovni čas. Ugotovilo je, da tožena stranka po spremenjenem študijskem programu glede na tožnikovo habilitacijo ni več mogla zagotoviti dovolj predmetov oziroma ur pedagoške obveznosti za tožnika za polni delovni čas. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da je podan utemeljen poslovni razlog po določbi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in tekočih stroškov - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - pisni opomin - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je bil toženec v skladu z zakonskimi zahtevam pozvan na plačilo zapadlih neplačanih obveznosti v postavljenem roku, vendar pa se na pozive ni odzval, je podan dejanski stan, ki utemeljuje odpoved najemne pogodbe. Odločitve ne more spremeniti niti pritožbeno izvajanje o pobotu najemnine s plačilom zneska 20.000,00 EUR ter vlaganjem v stanovanje, ker navedenega toženec ni dokazal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055265
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1. KZ-1 člen 257, 257/3.
oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Prevzem pregona zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 po tistem, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, je dopusten pod pogojem, da je prevzemnik pregona oškodovan. Ob ugotovitvi, da ta pogoj ni izpolnjen, se obtožnica oškodovanca kot tožilca kot nedovoljena zavrže iz razloga drugega odstavka 277. člena ZKP.
ZKP člen 5, 5/2, 94, 94/1, 193, 193/5, 193/6, 371, 371/2. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - krivdni stroški - preložitev glavne obravnave - opravičilo izostanka - predložitev zdravstvene dokumentacije - zahteva za presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila - mnenje imenovanega zdravnika - neopravičena odsotnost z naroka - pravica do poštenega sojenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev mnenja v odgovor
Sodišče je obdolžencu v plačilo naložilo krivdne stroške zaradi izostanka z narokov. Obdolženec je svoj izostanek pojasnjeval z zdravstveno dokumentacijo, vendar je v skladu s šestim odstavkom 193. člena ZKP imenovani zdravnik podal mnenje, da na podlagi predložene dokumentacije izbrani osebni zdravnik ne bi bil upravičen izdati zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave.
S tem mnenjem imenovanega zdravnika kot ključnim dokumentom obdolženec ni bil seznanjen, niti mu ni bila dana možnost, da se o njem izjavi ali navede dejstva in dokaze, ki to mnenje izpodbijajo. Pri tem v skladu sodno prakso ESČP ni pomembno, ali je izostanek take možnosti seznanitve z relevantno dokumentacijo dejansko kakorkoli vplival na strankine možnosti uspeha v zadevi - ESČP kot kršitev kontradiktornosti smatra tudi situacije, ko odsotnost seznanitve z relevantno dokumentacijo ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.
Tožnik je navajal, da se je 26. 11. 2015 poškodoval okoli 11.00 ure pred skladiščem, ko mu je med kompletiranjem postelj zdrsnilo na prodnati podlagi, pri čemer si je poškodoval desni komolec in levo koleno. Prodnata tla sama po sebi ne predstavljajo povečane nevarnosti za nastanek škode, kot to zmotno navaja tožnik, saj prodnata tla niso neobičajna podlaga, prav tako sama po sebi niso tako nevarna, da lahko zaradi njih, kljub zadostni skrbnosti, nastane večja škoda.