NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00055116
ZNP-1 člen 203, 214. OZ člen 302, 305, 305/1. ZST-1 člen 6, 34, 34/1, 34a.
sodni depozit - položitev stvari pri sodišču - pogoji sodnega depozita - prevzem deponiranega zneska - zastaranje pravice - zastaralni rok - vrnitev depozita - jemanje položenih stvari nazaj - plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ko 214. člen ZNP-1 določa petletni rok za zastaranje pravice do prevzema deponiranega predmeta, to ne pomeni, da predlagatelj (dolžnik) ne bi mogel predlagati krajšega roka za prevzem. Kot je že bilo poudarjeno v sodni praksi, pogoje v postopku sodnega depozita določi predlagatelj, sodišče pa je nanje vezano.
ZIZ člen 36.. ZPP člen 116, 431, 441.. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Drži, da novejša sodna praksa dovoljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Vendar, kot ugotavlja sam dolžnik, gre za primere, ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine. Tak sklep ne obsega le dovolilnega dela, temveč tudi kondemnatorni del, v katerem je dolžniku naložena poravnava terjatve v 3 oziroma 8-dnevnem roku. S sklepom o izvršbi sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Postopek izdaje plačilnega naloga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 431. do 441. členu, zato je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje potrebno izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen), ki predloga ne omejuje zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj upnik že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o izvršbi le dovolilo opravo izvršbe.
Drugih olajševalnih okoliščin, ki jih pritožba tudi posebej ne izpostavlja, pa sodišče ni našlo, zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot je natančno pojasnilo v točki 14) izpodbijane sodbe, ob upoštevanju prej navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin za vsako izmed kaznivih dejanj obtožencu določilo primerno in ustrezno kazen in povsem utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za uporabo omilitvenih določil, saj je ugotovilo, da vse ugotovljene olajševalne okoliščine nimajo značaja posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek drugačne kazenske sankcije od predlaganih oziroma nižjih posamičnih in nižje enotne zaporne kazni.