Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27/7. ZIZ člen 34.
odvetniški stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da obravnavana vloga ni obrazložena vloga, kar bi šele utemeljevalo priznanje odvetniške nagrade za njeno sestavo. Navedena tarifna številka se nanaša na vloge, v katerih morajo stranke pojasniti dejansko stanje svojega zahtevka oziroma predloga in zanj predlagati dokaze, za podajo predloga za izvršbo z novim sredstvom izvršbe pa zadostuje že navedba novega sredstva izvršbe in utemeljevanje predloga ni potrebno (34. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Vsebina predloga za novo sredstvo izvršbe je tako manj zahtevna in obseg potrebnih navedb je zelo omejen, zato predloga za novo sredstvo izvršbe ni pravilno ovrednotiti po tarifni številki, ki jo je navedel upnik.
S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu za podaljšanje pripora odločilo, preden se je lahko obramba o njem tudi izrekla, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP.
ZIZ člen 36.. ZPP člen 116, 431, 441.. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Drži, da novejša sodna praksa dovoljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Vendar, kot ugotavlja sam dolžnik, gre za primere, ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine. Tak sklep ne obsega le dovolilnega dela, temveč tudi kondemnatorni del, v katerem je dolžniku naložena poravnava terjatve v 3 oziroma 8-dnevnem roku. S sklepom o izvršbi sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Postopek izdaje plačilnega naloga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 431. do 441. členu, zato je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje potrebno izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen), ki predloga ne omejuje zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj upnik že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o izvršbi le dovolilo opravo izvršbe.