priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba o priznanju - obvezne sestavine odločbe
Sodišče prve stopnje res ni navedlo, v katerem zavodu bo obsojeni prestajal zaporno kazen, vendar je v točki 9 obrazložitve določno pojasnilo, da se bo zaporna kazen v obsegu še neprestane kazni, izrečene na podlagi zgoraj navedene pravnomočne sodbe nemškega sodišča, v Republiki Sloveniji izvršila po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pri čemer sodišče prve stopnje ni prezrlo določbe tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, če prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečen s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141 člena ZSKZDČEU-1, ki pa v danem primeru nista podana.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum
Sodišče druge stopnje se z zgoraj povzetimi obrambnimi tezami ne strinja, saj iz doslej zbranih podatkov in dokazov zanesljivo izhaja zahtevani dokazni standard, torej utemeljen sum, da sta bili obravnavani kaznivi dejanji zoper mladoletno oškodovanko A. A. storjeni ter da je storilec teh dveh dejanj prav obdolženi.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 4, 166, 340, 340/1, 340/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do poštenega sojenja - tuj državljan - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zaslišanja obremenilne priče - navzočnost zagovornika pri zaslišanju prič - branje zapisnikov o zaslišanju prič
Pritožnik razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izpodbija, saj se pritožuje le zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožilstva, da se zapisnika o zaslišanju prič C. C. in D. D. prebereta, zoper katerega pa pritožba ni dovoljena.
Za presojo vprašanja, ali je preiskovalna sodnica zadostila določbi 166. člena ZKP je potrebno upoštevati, da sta bila obtoženca tujca, državljana Pakistana, ki kljub formalnemu pouku iz 4. člena ZKP nedvomno nista mogla razumeti in prepoznati pomena zaslišanja obremenilnih prič, zlasti ker je obtoženi A. A. izrecno opozoril na svojo pomanjkljivo pismenost. Preiskovalna sodnica je morala vedeti, da bo kasnejše zaslišanje prič zelo otežkočeno, če ne celo onemogočeno, saj sta bili priči državljana Bangladeša, ki že več let nista bivala na naslovu stalnega prebivališča, kar je izhajalo iz nujnih izpovedb. Glede na pojasnjeno bi preiskovalna sodnica morala dopustiti navzočnost obeh zagovornikov na zaslišanju prič, ki sta bili za obtoženca nedvomno obremenilni priči. Na takšen način je kršila pravico do njune obrambe in do soočenja z obremenilno pričo, saj obtoženima oziroma njuni kvalificirani obrambi ta možnost tekom postopka ni bila tudi dejansko zagotovljena.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev ugovora - prepozna dopolnitev
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in obrazložilo, da je bil rok za ugovor 2. 12. 2021 in da je toženec pravočasno ugovarjal, dopolnitev pa poslal po izteku roka za ugovor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00055728
OZ člen 104, 104/1, 116, 116/1, 247, 247/1, 250. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107.
pogodba o sofinanciranju - mladi raziskovalec - narava pogodbe - pasivna legitimacija - izpolnitev pogodbe - dvostranska vzajemna pogodba - pogodbena obveznost - bistvena sestavina pogodbe - nemožnost izpolnitve - razveza pogodbe po samem zakonu - pogodbena kazen - neupravičena pridobitev - navedba pravne podlage - trditvena podlaga - zastaranje obveznosti - načelo primarnosti prava EU
Ni relevantno ali je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe ali ne, saj toženka v nobenem trenutku od nje ni odstopila niti ne zatrjuje, da je bila razvezana na podlagi zakona.
Tožnica ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano, temveč zgolj na trditveno podlago.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 2-5. alinea, 1.
stroški izvršitelja - izvršba na premičnine - rubež premičnin
V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev, kajti iste premičnine ne morejo biti zarubljene večkrat, temveč izvršitelj o dodatnih rubežih napravi le zaznamek. Temu sledi tudi Pravilnik o tarifi, ki predvideva plačilo za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku, to pa je bistveno nižje od plačila za opravo rubeža.
Ker zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (glej 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem omenjene priče iz pojasnjenega ″razloga nepotrebnosti″ (bolje tudi delne informativnosti) utemeljeno in pravilno zavrnilo. Ob tako pomanjkljivi toženčevi trditveni podlagi, niti drugih zaslišanj ne bi bilo dolžno izvesti.
Ne samo, da kljub vloženi pritožbi ostaja popolna neznanka, kako naj bi omenjena priča, ki ima vse napisano, konkretno lahko izpovedala kje, kdaj in kako je bilo, ampak izvedba tega dokaza zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena v nobenem primeru ne bi doprinesla k pojasnitvi dodatnih okoliščin konkretnega primera, saj le-te niso bile zatrjevane. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga so torej pravilni. Vtoževana terjatev je bila nesporna, medtem ko je na tožencu bilo trditveno breme, da konkretno pojasni okoliščine zatrjevanih dogovorov o kompenzaciji. Tega bremena toženec ni zmogel.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056928
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 190. ZNP-1 člen 55, 93, 93/2.
varstvo in vzgoja otroka - sprememba ureditve stikov - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - preživnina - znižanje preživnine - prosti preudarek - stroški preživljanja - spremenjene razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - selitev v tujino - študij v tujini - finančni položaj - stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku
Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.
Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.
Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
Ob takšnih trditvah sedaj pritožnika, ki je sam v vlogah izrecno navedel, da tožeča stranka ni nikoli izrecno postavila zahtevka, da se njene terjatve poplačajo iz bančne garancije, je pritrdila toženi stranki, ki je zatrjevala ravno to. Na ta način so dejstva postala nesporna in jih sodišču sploh ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je tisto, ki oblikuje sodno prakso, če je ta neenotna, če je ni ali če gre za razlago materialnega prava in prav v zvezi z zadevami poplačil podizvajalcev in bančnih garancij, ki so bila pridobljena tudi za namen poplačila podizvajalcev, je povedalo: - da takšne bančne garancije ni mogoče šteti kot pogodbe v korist tretjega; - da je utemeljeno pričakovanje podizvajalcev, da bodo poplačani iz bančnih garancij, ki so bile izdane tudi skladno z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št 43/2000), sprejeta skladno z Zakonom o javnih naročilih; - da gre nedvomno za protipravno ravnanje naročnika del, če ne unovči bančne garancije za poplačilo podizvajalcev; - da pa ne velja, da bi naročnik del moral unovčiti bančno garancijo za poplačilo podizvajalca, ampak je potreben konkreten poziv podizvajalca, da zahteva poplačilo iz bančne garancije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bančno garancijo unovčila 21. 12. 2010, prvi poziv za poplačilo tožeče stranke iz bančne garancije pa je bil podan šele z vlogo sedaj pritožnika 3. 6. 2015. Pritožnik pa, kot je že ugotovljeno, sam pritrdi toženi stranki, da pred tem konkretnega poziva za plačilo iz bančne garancije ni podal.
prepozna predložitev dokazov - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz spisa je razvidno, da je naknadno po izteku roka za ugovor vložila potrdilo o plačilu glavnice z vlogo za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. To je bilo prepozno, saj bi morala potrdilo podati v ugovornem roku.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa - cilj stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - posebna pravila o stečajni masi
Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.
osebni stečaji - začetek postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - trajna nelikvidnost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - domnevna baza - izpodbojna zakonska domneva - posredno ali neposredno izpodbijanje domneve - likvidna sredstva
Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).
oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga
Tretji je predlagal, da ga sodišče prve stopnje oprosti plačila sodne takse. Ker njegov predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav, ga je sodišče pozvalo, da svoj predlog dopolni, česar pa ni postoril.
vročitev odločbe - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - razveljavitev sklepa - začasna nezmožnost za delo
Za odločitev je bistveno, ali je bila vročitev odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 opravljena skladno z določbami ZUP, konkretno določbo 87. člena. Kot je navedlo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-436/15 z dne 22. 3. 2017, je vročanje pomemben procesni inštitut, saj je od njegove pravilnosti odvisno varstvo pravic v postopkih, ki so kakorkoli vezane na določen rok, npr. do pravnega sredstva, če je pisanje odločba, zoper katero je mogoča pritožba v določenem roku, kot v konkretnem primeru.
Sodišče prve stopnje okoliščin vročanja sporne odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 ni ugotavljalo in ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza v zvezi z resničnostjo podatkov iz "obvestila organu o vročitvi".
obročno plačilo - seznam izvršilnih naslovov - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Ponovljene trditve iz ugovora, ki se nanašajo na plačilo obveznosti v obrokih oziroma odlog plačila, ne preprečujejo izvršbe po prvem odstavku 55. člena ZIZ.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 199, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje
Tožnik utemeljuje, da mu delodajalec (tožena stranka) na podlagi delovnega razmerja ni plačal prispevkov za poklicno zavarovanje. Spor ne izhaja iz zavarovalnega, temveč iz delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje je ena izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v zadevi R 27/2010, je delavec upravičen do bruto plače, davke in prispevke zanj pa je od bruto plače dolžan odvesti delodajalec. Tudi iz drugega odstavka 8. člena ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
Gre za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - verbalna grožnja - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - doktrina eggshell skull - osebno stanje oškodovanca - protispisnost - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - strah
Pri presoji vzročne zveze se adekvatnost posledic dejanja oziroma ravnanja kot upoštevna presoja le v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretnega obsega škode, ki je lahko odvisen od osebnega stanja ali lastnosti oškodovanca.