CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00056582
ZIL-1 člen 39, 120, 120/1, 120/3, 120/6-a, 120/6-b. ZPP člen 308.
blagovna znamka - pravice iz znamke - uporaba znamke - resna in dejanska uporaba znamke - razveljavitev znamke - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zainteresirana oseba - povezana družba - razlikovalni učinek znamke - pravilo de minimis - Nicejska klasifikacija - varstvo znamke - varstvo blagovne in storitvene znamke - smernice - opisni znaki - kategorije - učinek stvari, o kateri je sklenjena sodna poravnava - sporazum - blagovna znamka EU
Uporaba znamke se presoja ob upoštevanju okoliščin vsakega posameznega primera, tako da je presoja pogostosti in rednosti uporabe in ali se znamka uporablja za označevanje vsega registriranega blaga ali samo za nekatere vrste, odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera. De minimis pravilo pomeni, da tudi, če je tožena stranka predložila le en račun, ki izkazuje le prodajo enega ali pet kilogramov blaga, lahko tudi to zadošča ob upoštevanju vseh okoliščinah primera za dokazovanje redne in dejanske uporabe blaga.
Sodišče je ugotavljalo tudi, ali je tožena stranka znamko uporabljala za označevanje blaga in storitev tudi za vsako posamezno blago in storitve znotraj posameznega razreda Nicejske klasifikacije. V sodni praksi Splošnega sodišča EU je namreč poudarjeno (predvsem t-126/03 Aladin), da se daje varstvo samo podkategorijam, ki navajajo proizvode ali storitve, za katere je bila blagovna znamka dejansko uporabljena. S tem se želi preprečiti, da bi blagovna znamka, ki se je uporabljala le za del blaga ali storitev za katere je registrirana, uživala obsežno varstvo le za to, ker je bila registrirana za veliko blaga ali storitev.
Izraz "zlasti" uvaja neizčrpen seznam primerov (sodba Splošnega sodišča EU: T-2003:107, Nu-Tride). Izraz zlasti ponazarja primer blaga in storitev, za katere je vložena prijava. Zato uporaba izraza zlasti ustreza ter zajema vse blago, ki je zajeto v posamezno kategorijo.
sprememba zakonitega zastopnika - prekinitev in nadaljevanje postopka - preklic pooblastila odvetniku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba o priznanju - obvezne sestavine odločbe
Sodišče prve stopnje res ni navedlo, v katerem zavodu bo obsojeni prestajal zaporno kazen, vendar je v točki 9 obrazložitve določno pojasnilo, da se bo zaporna kazen v obsegu še neprestane kazni, izrečene na podlagi zgoraj navedene pravnomočne sodbe nemškega sodišča, v Republiki Sloveniji izvršila po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pri čemer sodišče prve stopnje ni prezrlo določbe tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, če prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečen s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141 člena ZSKZDČEU-1, ki pa v danem primeru nista podana.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev ugovora - prepozna dopolnitev
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in obrazložilo, da je bil rok za ugovor 2. 12. 2021 in da je toženec pravočasno ugovarjal, dopolnitev pa poslal po izteku roka za ugovor.
načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, le prisilno izvrši.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve
Za fikcijo vročitve je odločilen le datum puščenega obvestila in iztek roka 15 dni, ne glede na to, kdaj je bilo nato samo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
ZPIZ-2 člen 81, 88, 173, 174, 175, 176.. ZPP člen 287, 287/2.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3.
ugotavljanje invalidnosti - načelo prepovedi reformatio in peius
Iz mnenja Fakultetne komisije namreč obrazloženo izhaja, da so bili akutni stresni dogodki in impulzivnost (celo agresivnost) povezani z akutnimi alkoholnimi opoji. Pritožbene navedbe, da so agresivni izpadi predstavljali nevarnost za tožnico, ne pogojujejo drugačne ocene invalidnosti. To še toliko bolj velja za predlagano potrebo po dodatni diagnostiki duševnega stanja, saj bi bili medicinski izvidi, pridobljeni po izdaji drugostopenjske upravne odločbe dne 1. 9. 2019, lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
Ker zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (glej 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem omenjene priče iz pojasnjenega ″razloga nepotrebnosti″ (bolje tudi delne informativnosti) utemeljeno in pravilno zavrnilo. Ob tako pomanjkljivi toženčevi trditveni podlagi, niti drugih zaslišanj ne bi bilo dolžno izvesti.
Ne samo, da kljub vloženi pritožbi ostaja popolna neznanka, kako naj bi omenjena priča, ki ima vse napisano, konkretno lahko izpovedala kje, kdaj in kako je bilo, ampak izvedba tega dokaza zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena v nobenem primeru ne bi doprinesla k pojasnitvi dodatnih okoliščin konkretnega primera, saj le-te niso bile zatrjevane. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga so torej pravilni. Vtoževana terjatev je bila nesporna, medtem ko je na tožencu bilo trditveno breme, da konkretno pojasni okoliščine zatrjevanih dogovorov o kompenzaciji. Tega bremena toženec ni zmogel.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Dolžnik zgolj ponavlja ugovorno trditev, da višina zneska ni usklajena z njegovo evidenco. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni natančno navedel katere postavke v izvršilnem naslovu se ne ujemajo z dolžnikovimi postavkami, temveč navaja le na splošno.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - končanje izvršilnega postopka - pritožba dolžnika
V primeru, ko o pravnih sredstvih stranke še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomenita konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, izvršilni postopek pa se konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.
Izdaja izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka tako ne pomeni ovire za (vsebinsko) odločanje o dolžničini pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2021 in tudi v ničemer ne posega v dolžničino pravico do pravnega sredstva, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžnici v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči.
ZPP člen 436, 436/2, 451, 452, 453. SZ-1 člen 25a, 30.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - razveljavitev plačilnega naloga - obravnavanje glavne stvari - izrek sodne odločbe - novela ZPP-E - pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški opominjanja - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - zavarovalna premija - priznana dejstva - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Odločitev v izreku sodbe je skladna z določbo drugega odstavka 436. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. O zadevi se odloči v navadni pravdi, s tem, da se zahtevku ugodi ali se ga zavrne.
Da sodišče ni odločalo o razveljavljenem predlogu za izvršbo, na tek zamude nima vpliva. Odločilno je, da je bila tožena stranka v zamudi s plačilom posameznih stroškov, česar v postopku na prvi stopnji ni prerekala, zato tega ne more več izpodbijati v pritožbi, saj v postopku v sporih majhne vrednosti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbo ni mogoče izpodbijati.
Ena od posebnosti sporov majhne vrednosti je, da morajo v njih pravdne stranke zatrjevati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni nadaljnji pripravljalni vlogi (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih zatrjujejo in dokazi, ki jih predlagajo izven teh vlog (tudi v pritožbi) se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik glede na zahtevno operacijo glave upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Glede na stališče vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 41/2020 so stanja, pri katerih je indicirano zdraviliško zdravljenje, v 45. členu Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) določena taksativno. Gre za zaključen krog stanj, pri katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Izven obsega določena v 45. členu POZZ sodišče niti s pomočjo sodnega izvedenca ne more odločati.
oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga
Tretji je predlagal, da ga sodišče prve stopnje oprosti plačila sodne takse. Ker njegov predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav, ga je sodišče pozvalo, da svoj predlog dopolni, česar pa ni postoril.
ZPIZ-2 člen 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. URS člen 14, 14/2.
invalidnina za telesno okvaro - enakost pred zakonom - vzrok telesne okvare - sprememba zakonodaje
V tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je izrecno določeno, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Telesne okvare so bile namreč glede na materialno pravno ureditev v določbi 403. člena izločene iz tega sistema in niso predstavljale več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi niso več urejale pravice do invalidnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00056599
ZPosS člen 11, 11/1, 11/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZPosS - poslovna skrivnost - imetnik poslovne skrivnosti - pasivna legitimacija - standard verjetnosti - predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je začasni odredbi odločalo na podlagi upnikovih navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe trdil, da je imetnik poslovne skrivnosti ter da jo je dolžnik kršil. V tej fazi, ko še ni vzpostavljena kontradiktornost, sodišče ne sme samo predpostavljati, kaj bi lahko na navedbe v predlogu odgovorila nasprotna stranka. S sklepom o začasni odredbi nezadovoljni dolžnik pa se lahko v ugovoru sam brani s trditvijo, da on ni vir spornih podatkov.
URS člen 31. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 241, 241/1, 291, 291/1, 292, 292/1, 292/2, 292/5, 292/6, 491, 491/1, 491/1-1. ZPP člen 228, 228/5, 241, 241/1.
stečajni postopek - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - dolžnost pričanja - denarna kazen - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek zaradi prekrška
Predaja premoženja, listin, poslov in poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika je dolžnost bivšega zakonitega zastopnika dolžnika. Te svoje dolžnosti se ne more razbremeniti s trditvami, da se vse poslovne listine dolžnika nahajajo v računovodskem servisu, da jih bivši direktor nima v posesti, da je ob začetku stečajnega postopka kontaktiral svojo računovodkinjo in jo prosil, naj mu izroči poslovne listine družbe, vendar od nje ni dobil ustreznih informacij, kaj je s temi listinami.
V prvem odstavku 241. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 292. člena ZFPPIPP predvideno denarno kaznovanje bivšega zakonitega zastopnika dolžnika predstavlja le disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega teka stečajnega postopka in ne kaznovanju za kaznivo ravnanje v kazenskopravnem smislu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00054923
ZPP člen 180, 452, 456, 456/2, 458, 458/1, 495. OZ člen 287, 288, 299, 378, 381. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 46, 46/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. ZST-1 člen 5, 36. ZST-1 tarifna številka 1121.
izvršba na podlagi verodostojne listine - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - separatni pravdni stroški - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - vsebina tožbe - sklepčnost tožbe - zamuda dolžnika - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - kapitalizirane zamudne obresti - obračun obresti - vrednotenje odvetniških storitev - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - obrestne obresti (procesne obresti) - nastanek taksne obveznosti
Izdelava obrestnih računov je lahko vrednotena po tarifni številki št. 46 Odvetniške tarife le takrat, kadar predstavlja samostojno delo, torej takrat, kadar izdelava obrestnih obračunov ni potrebna za sestavljanje vlog, ki so po odvetniški tarifi že vrednotene.
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretizirano in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 27, 27/9. ZP-1 člen 21, 21/2.
vožnja brez vozniškega dovoljenja - odločba o sankciji za prekršek - izrek globe - opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih prekršek mogoče, kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek ocenil kot hujši prekršek, saj je zanj predpisal stransko kazen 5 kazenskih točk), oceniti za lahkega.