CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00059995
OZ člen 15, 21, 21/1, 28, 619.
plačilo po podjemni pogodbi - ustno sklenjena pogodba - sklenitev pogodbe - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - pooblaščena oseba - soglasje volj - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje v izhodišču izpostavlja, da je v obravnavani zadevi odločilnega pomena odgovor na vprašanje, ali je (sploh) prišlo do (veljavne) sklenitve ustne pogodbe z vsebino, kot jo zatrjuje tožnica, torej za celotni paket storitev po obeh ponudbah (razbit na dve fazi) tožnice po ceni 2.000,00 EUR na članico toženke.
Glede na dejstvo, da sta pravdni (pogodbeni) stranki pravni osebi, svojo poslovno voljo (ponudba in sprejem ponudbe) izražata preko svojih zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev. Medtem ko je ta oseba na strani tožnice kot družbe z omejeno odgovornostjo praviloma njen direktor ali prokurist, je to na strani toženke njen vsakokratni rektor. Drži sicer, kar izpostavlja tožnica v odgovoru na pritožbo, da ni nujno, da mora prav v vsakem primeru in za vsak posel v imenu pravne osebe (toženke) dati soglasje njen zakoniti zastopnik (rektor), saj to lahko stori po drugi osebi s posebnim pooblastilom ali npr. s pooblastilom po zaposlitvi. Vendar mora biti takšno pooblastilo v primeru, ko v imenu pravne osebe pogodbe ne sklepa njen zakoniti zastopnik, izkazano.
ZPP člen 142, 142/4, 224, 224/1. ZFPPIPP člen 121, 235, 235/3.
vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pismu - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.
Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ne glede na to, kako storilec sam sebe ocenjuje kot voznika motornih vozil, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.
Ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
Novela oziroma Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je bila v Uradnem listu RS, št. 148/2021, objavljena 15. 9. 2021, začeti pa je veljala petnajsti dan po objavi (30. 9. 2021). Vendar pa je za odmero stroškov izvedencev pomembna tudi prehodna in končna določba iz 18. člena, po kateri se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporabljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18).
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - rok za plačilo sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv, so posledice prepoznega plačila enake posledicam neplačila sodne takse. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico presumpcijo umika pritožbe.
pravočasnost predlaganega dokaza - postopek v sporu majhne vrednosti
Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v členu 452, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Glede na zgoraj citirana procesna določila je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov dokaz, ki ga je predložil na glavni obravnavi, predložen CD.
začasni skrbnik zapuščine - poslovodstvo brez naročila - odvrnitev škode
V primeru, kot je tudi obravnavani, ker neposredno po pravnomočni razrešitvi pritožnika kot začasnega skrbnika zapuščine nov začasni skrbnik zapuščine ni bil postavljen, začasno skrbništvo nad zapuščino pa je bilo zaradi vztrajajočih nesoglasij med dediči še zmeraj potrebno, je bil pritožnik kljub formalni razrešitvi iz skrbniške funkcije kot gestor (199. člen OZ) še zmeraj obvezan opravljati tista dejanja, ki so bila potrebna, da se v interesu dedičev odvrne nastanek škode (nadaljevalna dolžnost po prvem odstavku 200. člena OZ).
začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah, se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
V primeru razpada starševske zveze je ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne zmoreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost, vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi. Drugače pa je, ko gre za začasno ureditev vzgoje in varstva med postopkom. Tu lahko izdaja začasne odredbe, prejudicira končno odločitev, s tem pa lahko otroku nastane nepopravljiva škoda, na kar opozarja prej navedena ustavna odločba.
dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - višina terjatve - obročno plačilo - plačilo v anuitetah - obračun obresti - ugovori tožene stranke
Iz anuitetnih načrtov ne morejo biti razvidna plačila, iz njih tudi ne more izhajati obračun obresti. Obračun po pogodbah po prodaji predmetov na dan 23. 3. 2017 z dne 28. 3. 2017 (A 9) pa ne predstavlja pregleda vseh plačil, temveč gre le za zbirne podatke, kolikšna je bila obveznost na ta dan, odšteto pa naj bi bilo plačilo, prejeto 23. 3. 2017, in kolikšne naj bile zamudne obresti in stroški. Tožena stranka konkretnejših ugovorov glede na take listine, ob pomanjkljivi trditveni podlagi, niti ni mogla podati, prav tako pa tudi ne dokaznih predlogov. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bilo trditveno in dokazno breme glede višine vtoževane terjatve na tožeči stranki, tega pa tožeča stranka s podanimi trditvami in predloženimi dokazi ni zmogla. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je napačno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Dejansko stanje je bilo takšno, da ni bil jasen obračun obveznosti in njegove pravilnosti niti ni bilo mogoče preveriti, na podlagi tega pa ni bila mogoča drugačna odločitev kot zavrnitev tožbenega zahtevka.
Pri storilcih, ki v manj kot dveh letih po poteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma so ponovno postavljeni v situacijo, ko prosijo za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče pričakovati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, saj s prvotno odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namena tega ukrepa očitno niso dosegli.
ustavitev postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga
Iz dopisa prekrškovnega organa države izdajateljice z dne 13. 1. 2022 (l. št. 37 spisa) izhaja, da organ države izdajateljice umika predlog za priznanje in izvršitev.
Če pristojni organ države izdaje sporoči, da je bila odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ali njena izvršljivost razveljavljena ali da izvrševanja zaradi drugih razlogov ne zahteva več, se postopek izvrševanja takoj ustavi.
ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
neobrazložena pritožba - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka kot pravna oseba skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila sodne takse pod zneskom 44,00 EUR. Glede na to, da znaša višina sodnih taks, katerih oprostitev zahteva toženka, 33,00 EUR (za pritožbo zoper sklep z dne 16. 4. 2021) in 20,00 EUR (za pritožbo zoper sodbo), toženka plačila sodnih taks ne more biti oproščena.
zavržena pritožba - rok za vložitev pritožbe - vloga, vložena na napačnem sodišču - nevednost vložnika - stranka zastopana po pooblaščencu
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ki je odvetnik ali očitni pomoti vložnika.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Ker je posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe jasno in izrecno predpisana, sodišče nima zakonske podlage, da bi storilcu storjeno napako "oprostilo" s tem, da mu ne bi preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na to, da storilec potrebuje vozniško dovoljenje zaradi službe ter družinskih potreb.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj se je iztekla oz. bi se iztekla preizkusna doba, kdaj je bil storjen prekršek ter ali je odločitev o odgovornosti za ta prekršek pravnomočna.
Očitkov glede domnevnega neustreznega zastopanja tožene stranke, kar pomeni uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožeča stranka ne more uveljavljati. To kršitev lahko uveljavlja samo nepravilno zastopana oseba, ne pa nasprotna stranka.
Pravna oseba ima lastno subjektiviteto, zato trditve o obstoju strahu in duševnih bolečin, ki naj bi ju doživljal njen zakoniti zastopnik/družbenik, za postopek, ki ga vodi prvana oseba v svojem imenu in za svoj račun, niso relevantne.
Obveznost zaslišanja zakonitega zastopnika ne obstaja. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo. Prvi odstavek 257. člena ZPP določa, da lahko sodišče sporna dejstva ugotavlja tudi z zaslišanjem strank. Zaslišanje strank je možnost in ne obveznost. Ali je stranka zaslišanje izrecno zahtevala, ni odločilnega pomena. Sodišče je namreč tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo (drugi odstavek 213. člena ZPP).
Jasno je, da ni naloga sodišča (niti takšno delovanje ne bi bilo smotrno; odločitev o stroških je stranska terjatev, ki od sodišča ne terja tako poglobljene obrazložitve kot odločitev o glavni terjatvi), da bo za potrebo odmere stroškov v vsaki posamezni vlogi analiziralo, v kakšnem odstotku se je vloga nanašala na del zahtevka, s katerim je stranka uspela v pravdi in nato te razdrobljene deleže seštevalo v skupni znesek stroškov, kot je to v pritožbi počela tožeča stranka. 155. člen ZPP sodišču sicer nalaga, da presoja, kateri stroški so bili za stranko potrebni, vendar pa se to nanaša na raven posamezne vloge in nedvomno ne na raven vsake posamezne navedbe v vlogah.
Da bo sodišče lahko opravilo pravno moralno vrednotenje pravnega standarda velike nehvaležnosti, se bo moralo predhodno izreči o dokazanosti tožnikovih navedb o očitanih ravnanjih toženke (prepoved uporabe skupne kuhinje, skrivanje osebnih oblačil, prepoved uporabe gospodinjskih aparatov, prepoved uporabe centralnega ogrevanja, kopalnice, uničenja ozimnice ...). Po potrebi bo pri tem upoštevalo pravila o dokaznem bremenu. Sodišče prve stopnje bo torej moralo na podlagi izvedenih dokazov ter na njihovi osnovi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev zaključiti, ali se je toženka proti tožniku in njegovim bližnjim obnašala tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih neupravičeno, da bi kot obdarjenka darilo obdržala.