Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 4, 4/1.. ZSPJS člen 5, 5/1, 23, 32.
odpravnina ob upokojitvi - javni uslužbenci - osnova za izračun - plača - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - dodatki k plači
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pojma plače kot osnove za izračun odpravnine ni natančneje opredelil oziroma tega pojma ni zožil v smislu, da bi bilo treba pri osnovi upoštevati le nekatere dodatke, nekaterih pa ne, za kar se zavzema toženka. Glede na to, da so dodatki sestavni del plače, je treba v osnovo za izračun odpravnine upoštevati vse dodatke (tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa), vendar le, če so bili ti del plače za zadnji mesec dela.
Vendar pa kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče, nikakor v obravnavanem primeru ne gre za nezakonit zaseg droge, kajti sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 ZKP v zvezi s členom 245 ZKP že pred samo izvedbo hišne preiskave, kot je na podlagi izvedenega dokaznega postopka na predobravnavnem naroku zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, kljub temu, da je bila zasežena droga vpisana v popis zaseženih predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru hišne preiskave.
ZDR-1 člen 16, 16/2, 16/3.. OZ člen 15, 1053, 1053/1.. ZPP člen 3, 3/3.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - prenehanje delovnega razmerja - odpoved terjatvi
Stranki nista bili dolžni v sporazumu izrecno navajati vse pravice, ki bi tožniku teoretično lahko pripadale iz delovnega razmerja, ter zatem ugotoviti, da se je tožnik tem pravicam odpovedal, temveč zadošča, da sta navedli, da glede ostalih pravic stranki ne obstoji nobena obveznost toženke. Takšna opredelitev predmeta pogodbe zadošča za veljavnost sporazuma v smislu določbe 15. člena OZ, s katerim se je tožnik odpovedal zahtevkom iz delovnega razmerja, ki jih sedaj uveljavlja v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00059995
OZ člen 15, 21, 21/1, 28, 619.
plačilo po podjemni pogodbi - ustno sklenjena pogodba - sklenitev pogodbe - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - pooblaščena oseba - soglasje volj - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje v izhodišču izpostavlja, da je v obravnavani zadevi odločilnega pomena odgovor na vprašanje, ali je (sploh) prišlo do (veljavne) sklenitve ustne pogodbe z vsebino, kot jo zatrjuje tožnica, torej za celotni paket storitev po obeh ponudbah (razbit na dve fazi) tožnice po ceni 2.000,00 EUR na članico toženke.
Glede na dejstvo, da sta pravdni (pogodbeni) stranki pravni osebi, svojo poslovno voljo (ponudba in sprejem ponudbe) izražata preko svojih zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev. Medtem ko je ta oseba na strani tožnice kot družbe z omejeno odgovornostjo praviloma njen direktor ali prokurist, je to na strani toženke njen vsakokratni rektor. Drži sicer, kar izpostavlja tožnica v odgovoru na pritožbo, da ni nujno, da mora prav v vsakem primeru in za vsak posel v imenu pravne osebe (toženke) dati soglasje njen zakoniti zastopnik (rektor), saj to lahko stori po drugi osebi s posebnim pooblastilom ali npr. s pooblastilom po zaposlitvi. Vendar mora biti takšno pooblastilo v primeru, ko v imenu pravne osebe pogodbe ne sklepa njen zakoniti zastopnik, izkazano.
ZPP člen 142, 142/4, 224, 224/1. ZFPPIPP člen 121, 235, 235/3.
vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pismu - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.
vročanje s fikcijo - možnost seznanitve - priznanje tuje sodne odločbe
Iz listin izhaja, da je odločba o prekršku bila odgovorni osebi pravne osebe vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati naslov sedeža pravne osebe A. d.o.o.. Pri tem iz izpostavljene javne listine (obvestila o vročitvi) izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena.
SPZ člen 66, 66/1, 67, 95, 95/2. OZ člen 190, 198.
solastnina - uporabnina - neupravičena obogatitev - soposest - izvrševanje soposesti - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi solastne stvari - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Solastniki imajo pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, ne da bi s tem kršili pravico drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena SPZ). Če solastnik krši pravico drugega solastnika in pride do prikrajšanja na eni ter obogatitve na drugi strani, ima prikrajšani solastnik pravico do nadomestitve koristi v obliki uporabnine. Obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku sicer ne izhaja neposredno iz solastninske pravice, ampak nastane šele, ko je podan položaj neupravičene pridobitve. Odvisen je od vsakokratnega ravnanja strank. Presojati ga je treba zlasti v luči temeljnih načel, ki prispevajo k ovrednotenju pravno relevantne vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo.
Ker pri odločanju o preklicu odložitve sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja vejlavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vezanosti na pravnomočne odločitve ne more in ne sme spuščati v vsebino teh odločb ter presojo njihove pravilnosti in zakonitosti.
Novela oziroma Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je bila v Uradnem listu RS, št. 148/2021, objavljena 15. 9. 2021, začeti pa je veljala petnajsti dan po objavi (30. 9. 2021). Vendar pa je za odmero stroškov izvedencev pomembna tudi prehodna in končna določba iz 18. člena, po kateri se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporabljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18).
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vštevanje časa - nepopoln izrek
Iz določb 113.d člena ter 202.č člena ZP-1 ne izhaja, da bi moralo o vštetju časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče odločiti v izreku sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve, za kar bo poskrbela pristojna upravna enota.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055277
KZ-1 člen 258.. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - naklepno kaznivo dejanje - oprostitev obtožbe
Kršitev postopkovnih pravil ali njihovo napačno tolmačenje namreč samo po sebi ne zadostuje za obstoj kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, pač pa mora biti podana tudi ustrezna storilčeva krivda.
Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 je mogoče storiti le naklepno. Storilec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače nevestno ravna v službi, ter takšno ravnanje tudi hoteti oziroma vanj vsaj privoliti. V razmerju do nevarnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega pa se ne zahteva, da je storilec v (subjektivnem) odnosu naklepa, pač pa zadostuje, da storilec predvideva ali bi mogel in moral predvidevati, da lahko nastane zaradi takšnega njegovega ravnanja hujša kršitev pravic drugega.
Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je v potrdilu označeno, da je bila obdolžena pravna oseba obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, vendar dokazila o vročitvi k zahtevi ni bilo priloženega. Pravilno pa pritožba opozarja, da iz potrdila ne izhaja, da je bila obdolžena pravna oseba navzoča v postopku, v katerem je bila izdana odločba oziroma da so podani pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti in je v tem delu potrdilo nepopolno.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Prva izmed obveznosti pri odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in tega mora storilec v skladu z zakonsko določbo predložiti sodišču že v 15. dneh od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. S tem storilec izkaže pripravljenost in resen namen sodelovanja v postopku za odpravo najpogostejših kršitev cestnoprometnih predpisov, medtem ko neizpolnitev te obveznosti pa nasprotno kaže na storilčevo neaktivnost.
seznanitev z odločbo - vročilnica - priznanje tuje sodne odločbe
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo na predložitev dokazila o vročitvi (dopis z dne 1. 10. 2021; l. št. 14 spisa) ter pridobilo vročilnico (l. št. 17 spisa) iz katere izhaja, da je bila storilki odločba prekrškovnega organa vročena osebno dne 8. 4. 2019, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da storilki odločba ni bila vročena ter da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1.
Očitkov glede domnevnega neustreznega zastopanja tožene stranke, kar pomeni uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožeča stranka ne more uveljavljati. To kršitev lahko uveljavlja samo nepravilno zastopana oseba, ne pa nasprotna stranka.
Pravna oseba ima lastno subjektiviteto, zato trditve o obstoju strahu in duševnih bolečin, ki naj bi ju doživljal njen zakoniti zastopnik/družbenik, za postopek, ki ga vodi prvana oseba v svojem imenu in za svoj račun, niso relevantne.
Obveznost zaslišanja zakonitega zastopnika ne obstaja. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo. Prvi odstavek 257. člena ZPP določa, da lahko sodišče sporna dejstva ugotavlja tudi z zaslišanjem strank. Zaslišanje strank je možnost in ne obveznost. Ali je stranka zaslišanje izrecno zahtevala, ni odločilnega pomena. Sodišče je namreč tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo (drugi odstavek 213. člena ZPP).
Jasno je, da ni naloga sodišča (niti takšno delovanje ne bi bilo smotrno; odločitev o stroških je stranska terjatev, ki od sodišča ne terja tako poglobljene obrazložitve kot odločitev o glavni terjatvi), da bo za potrebo odmere stroškov v vsaki posamezni vlogi analiziralo, v kakšnem odstotku se je vloga nanašala na del zahtevka, s katerim je stranka uspela v pravdi in nato te razdrobljene deleže seštevalo v skupni znesek stroškov, kot je to v pritožbi počela tožeča stranka. 155. člen ZPP sodišču sicer nalaga, da presoja, kateri stroški so bili za stranko potrebni, vendar pa se to nanaša na raven posamezne vloge in nedvomno ne na raven vsake posamezne navedbe v vlogah.
Pri storilcih, ki v manj kot dveh letih po poteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma so ponovno postavljeni v situacijo, ko prosijo za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče pričakovati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, saj s prvotno odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namena tega ukrepa očitno niso dosegli.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055259
ZKP člen 511. KZ-1 člen 82, 82/4, 83.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - za odločitev relevantne okoliščine - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
V skladu z določbo 83. člena KZ-1 (sodna rehabilitacija) sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00056258
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 6. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1-a, 6, 6/1-b. OR člen 60, 67, 100, 109, 127.
sklenitev pogodbe po telefonu - potrošniška pogodba - posodbena pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - nakup vozil - povrnitev stroškov - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje zahtevka - postopkovna kršitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - švicarsko pravo - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek po vračilu kupnine opredelilo po pravni podlagi neupravičene pridobitve, preostale tri zahtevke (dajatve in carina, garažnina in svetovanje) pa po pravni podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Ker gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, saj je tožnik švicarski državljan, je najprej pravilno ugotavljalo, katero sodišče je pristojno in katero pravo se uporabi. Ob tem je preverilo ugovore pravdnih strank, saj se je tožnik zavzemal za pristojnost slovenskega sodišča in uporabo slovenskega prava, toženci pa so pristojnosti slovenskega sodišča nasprotovali ter se zavzemali za uporabo nemškega prava. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je za obravnavo zahtevkov pristojno slovensko sodišče, presojalo pa jih je po švicarskem pravu, saj je ugotovilo, da gre za potrošniško pogodbo, ter da je šlo s strani tožencev za usmerjanje poslovne dejavnosti iz Slovenije v Švico. Ob uporabi švicarskega prava je ugotovilo, da sta zastarana zahtevka za vračilo kupnine ter za vračilo dajatev in carin. Delno je zastaran tudi zahtevek za vračilo garažnine, v preostalem delu pa je, glede na to, da je šlo za posodbeno pogodbo, po švicarskem pravu neutemeljen.
pravočasnost predlaganega dokaza - postopek v sporu majhne vrednosti
Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v členu 452, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Glede na zgoraj citirana procesna določila je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov dokaz, ki ga je predložil na glavni obravnavi, predložen CD.