začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovni delež - prepovedna ali negatorna tožba
Upnik ni konkretno pojasnil kaj naj bi bil predmet sodnega varstva v bodoči pravdi. Glede na trditve v tožbi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upniku kot družbeniku ne gre napovedana gola tožba na prepoved vznemirjanja družbe in družbenikov po 99. členu SPZ. Poslovni delež ni stvar, ki bi bil predmet stvarnopravnega varstva. Kaj je in kako ga je možno varovati urejajo specialni predpisi. Enako velja za družbo kot subjekt.
prisilna hospitalizacija - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - čas trajanja ukrepa
Pri zadržani osebi je (po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje) bolezenska simptomatika izražena do take mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, hudo moteno pa je tudi obvladovanje njenega ravnanja. V tej fazi torej ne gre za situacijo, ko se svojega duševnega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ko (drugače povedano) sprejme zavestno informirano odločitev, da se ne želi zdraviti oziroma kako dolgo se želi zdraviti. Njena ocena tega, kako dolgo zdravljenje bi zadoščalo, zato v danem trenutku ne more biti odločilna.
izbrisani - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - kršitev pravic osebnosti - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - višina odškodnine - previsoka denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - paranoidna shizofrenija - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na ugotovitev, da je pri tožniku v posledici izbrisa nastala psihična motnja (prilagoditvena motnja) z relativno blagim potekom in da se pri tožniku tudi po izbrisu pojavlja rezidualna simptomatika, hkrati pa tudi ob upoštevanju, da tožnik v obdobju neurejenega statusa ni imel težav, ki jih izpostavljajo drugi izbrisani, kot npr. nezaposlenost, ločenost od družine, posledično propad zakona, trganje družinskih vezi, nemožnost oziroma izključenost gibanja izven države ipd., saj je bil tožnik ves čas izbrisa zaposlen in na podlagi zaposlitve deležen tudi s tem statusom povezanih pravic, ki so se odražale v njegovem socialno-ekonomskem položaju, zavarovanjih in podobno, je mogoče zaključiti, da je tožniku prisojena odškodnina v znesku 15.500 EUR previsoka in odstopa od odškodnin, dosojenih v primerljivih primerih.
ZPP člen 350, 350/1, 350/2. ZD člen 138, 138/1, 138/2.
gola pritožba - laična pritožba - uradni preizkus pritožbenega sodišča - odpoved dedovanju - preklic izjave o odpovedi dediščini - zapuščina brez dediča
Pritožba, ki vsebuje le opravilno številko zadeve zoper katero se vlaga ter podpis pritožnice, je gola pritožba. Pritožbeno sodišče je takšno pritožbo dolžno preizkusiti v delu, s katerim pritožnica ni uspela (prvi odstavek 350. člena ZPP), in to v okviru uradnega preizkusa.
Določbe ZPIZ-2 so prisilne narave. Zavarovancem je, če zato izpolnjujejo vse zakonsko določene pogoje, mogoče priznati le tiste pravice in v takšnem obsegu, kot je določeno v zakonu. Sodišče prve stopnje je tožnici z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom priznalo kvečjemu manj od tistega, kar je uveljavljala. Prav zato ji je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Zatrjevana prekoračitev tožbenega zahtevka ni podana.
Sodišče je, kljub poskusom pridobiti od tožnice pojasnila, oziroma vlogo, ki bi bila sposobna za obravnavo, po dopolnitvi pravilno ugotovilo, da gre za nerazumljivo pisanje, iz katerega tožbeni zahtevek ni določljiv. Pravilna je tudi ugotovitev o neobstoju procesnih predpostavk za sojenje v zadevah, kjer gre za dokončne odločbe in pravnomočno zaključene spore. Sodno varstvo v socialnih sporih je vezano na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055662
OZ člen 44, 72, 73, 94. ZZZDR člen 111, 191. URS člen 22.
prodajna pogodba - prenos solastniškega deleža - veljavnost pravnega posla - neobstoječ pravni posel - izpodbojna tožba - odobritev pravnega posla - poslovno nesposobna oseba - omejeno poslovno sposobna oseba - pooblastilo za zastopanje - pravna varnost - ugovor pravnomočno razsojene stvari - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi
Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.
ZIUZEOP člen 20, 20/1, 61a, 61a/3.. ZUTD člen 59, 69, 69/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - COVID-19 - interventna zakonodaja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker tožnik v zvezi z izgubo zaposlitve zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ne izpolnjuje pogojev za priznanje denarnega nadomestila po ZUTD, je upravičen do začasnega nadomestila po ZIUZEOP. Dejstvo, da je bil tožnik v času uporabe ZIUZEOP za nazaj upravičen do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in še to zgolj za 3 dni, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti odločilno za priznanje oziroma odklonitev pravice do začasnega nadomestila po ZIUZEOP. Odločilno je, da tožnik po prenehanju zaposlitve za določen čas ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po ZUTD, ker je bil zaposlen le 6 mesecev, pred tem dopolnjena zavarovalna doba v trajanju 15 let 7 mesecev in 28 dni pa se je tožniku že upoštevala pri priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z odločbo z dne 6. 2. 2019 in se mu skladno s prvim odstavkom 69. člena ZUTD ne more ponovno upoštevati.
sodna taksa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - podatki o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme predlagatelja
Trditev in dokazov o tem, da njenega premoženja ni več, upoštevajoč lastno navedbo, da tožena stranka ni zmogla opravljati dejavnosti, kar bi logično pomenilo, da sredstev, razvidnih v bilančnih postavkah, sredstev ni mogla porabiti, tožena stranka ni podala, čeprav gre za odločilne okoliščine, ki bi jih tožena stranka kot predlagatelj morala predložiti. Če bi bilo odločilno za presojo taksne obveznosti le stanje na TRR, potem ZST-1 ne bi od stranke terjal tudi predložitve drugih podatkov o njenem premoženjskem stanju.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - zavrženje predloga - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - rok za vložitev predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepravočasni predlog za ponovno ugotovitev vrednosti dolžničinega polovičnega solastniškega deleža nepremičnin. Zakon jasno določa, da mora biti predlog vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom (četrti odstavek 178. člena ZIZ), dolžnica pa je predlog podala dvanajst dni pred razpisanim prodajnim narokom, torej prepozno. Naveden prekluzivni rok ni različen glede na način izvedbe dražbe, kot zmotno meni dolžnica. Razlikovanje je podano le glede trenutka, kdaj sodišče prve stopnje o takem predlogu odloči, saj mora pri spletni javni dražbi odločitev sprejeti že delovni dan pred spletno dražbo in ne šele na prodajnem naroku, kot velja za običajno dražbo.
nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje
Za odločitev o predlogu za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organ države izdaje ni bistvenega pomena, ali se storilec spominja prekrška oz. ali ve, če je prekršek sploh storil, saj gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je vodil pristojni organ države izdaje in je bil pravnomočno zaključen. V okviru predmetnega postopka namreč sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno in zato tudi ne presoja, na kakšnih dokazi temelji odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055277
KZ-1 člen 258.. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - naklepno kaznivo dejanje - oprostitev obtožbe
Kršitev postopkovnih pravil ali njihovo napačno tolmačenje namreč samo po sebi ne zadostuje za obstoj kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, pač pa mora biti podana tudi ustrezna storilčeva krivda.
Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 je mogoče storiti le naklepno. Storilec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače nevestno ravna v službi, ter takšno ravnanje tudi hoteti oziroma vanj vsaj privoliti. V razmerju do nevarnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega pa se ne zahteva, da je storilec v (subjektivnem) odnosu naklepa, pač pa zadostuje, da storilec predvideva ali bi mogel in moral predvidevati, da lahko nastane zaradi takšnega njegovega ravnanja hujša kršitev pravic drugega.
Vendar pa kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče, nikakor v obravnavanem primeru ne gre za nezakonit zaseg droge, kajti sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 ZKP v zvezi s členom 245 ZKP že pred samo izvedbo hišne preiskave, kot je na podlagi izvedenega dokaznega postopka na predobravnavnem naroku zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, kljub temu, da je bila zasežena droga vpisana v popis zaseženih predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru hišne preiskave.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - subjektivni rok
Ker je toženkina pooblaščenka sodišče z vlogo z dne 15. 11. 2021 obvestila, da je tega dne od toženke prejela pooblastilo za zastopanje in da z listinami spisa ne razpolaga, razen z vabilom na narok dne 19. 11. 2021 in z zapisnikom z naroka z dne 13. 10. 2021, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je najkasneje 15. 11. 2021 (in ne 13. 10. 2021, kot to zmotno navaja pritožba) pričel teči subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz drugega odstavka 117. člena ZPP.
ZDR-1 člen 16, 16/2, 16/3.. OZ člen 15, 1053, 1053/1.. ZPP člen 3, 3/3.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - prenehanje delovnega razmerja - odpoved terjatvi
Stranki nista bili dolžni v sporazumu izrecno navajati vse pravice, ki bi tožniku teoretično lahko pripadale iz delovnega razmerja, ter zatem ugotoviti, da se je tožnik tem pravicam odpovedal, temveč zadošča, da sta navedli, da glede ostalih pravic stranki ne obstoji nobena obveznost toženke. Takšna opredelitev predmeta pogodbe zadošča za veljavnost sporazuma v smislu določbe 15. člena OZ, s katerim se je tožnik odpovedal zahtevkom iz delovnega razmerja, ki jih sedaj uveljavlja v tem postopku.
terjatve iz delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje sodnega varstva - materialni prekluzivni rok
Prijava v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, plačila plače in drugih denarnih terjatev iz tega razmerja so lahko le posledica obstoja delovnega razmerja. Pravilno je sodišče prve stopnje zapisalo, da s postavitvijo denarnih zahtevkov iz delovnega razmerja, katerega obstoj ni ugotovljen, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00056258
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 6. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1-a, 6, 6/1-b. OR člen 60, 67, 100, 109, 127.
sklenitev pogodbe po telefonu - potrošniška pogodba - posodbena pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - nakup vozil - povrnitev stroškov - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje zahtevka - postopkovna kršitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - švicarsko pravo - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek po vračilu kupnine opredelilo po pravni podlagi neupravičene pridobitve, preostale tri zahtevke (dajatve in carina, garažnina in svetovanje) pa po pravni podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Ker gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, saj je tožnik švicarski državljan, je najprej pravilno ugotavljalo, katero sodišče je pristojno in katero pravo se uporabi. Ob tem je preverilo ugovore pravdnih strank, saj se je tožnik zavzemal za pristojnost slovenskega sodišča in uporabo slovenskega prava, toženci pa so pristojnosti slovenskega sodišča nasprotovali ter se zavzemali za uporabo nemškega prava. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je za obravnavo zahtevkov pristojno slovensko sodišče, presojalo pa jih je po švicarskem pravu, saj je ugotovilo, da gre za potrošniško pogodbo, ter da je šlo s strani tožencev za usmerjanje poslovne dejavnosti iz Slovenije v Švico. Ob uporabi švicarskega prava je ugotovilo, da sta zastarana zahtevka za vračilo kupnine ter za vračilo dajatev in carin. Delno je zastaran tudi zahtevek za vračilo garažnine, v preostalem delu pa je, glede na to, da je šlo za posodbeno pogodbo, po švicarskem pravu neutemeljen.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek iz zapuščine - domneva lastninske pravice - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
V primerjavi z vknjiženo lastninsko pravico šteje za manj verjetno nevknjižena zatrjevana originarna pridobitev lastninske pravice. Če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, vpisana v zemljiško knjigo v celoti na zapustnika, je treba na pravdo napotiti nevpisanega preživelega zakonca, v kateri bo moral dokazati, da je bila nepremičnina pridobljena z delom v zakonski zvezi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055259
ZKP člen 511. KZ-1 člen 82, 82/4, 83.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - za odločitev relevantne okoliščine - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
V skladu z določbo 83. člena KZ-1 (sodna rehabilitacija) sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 189, 189/1, 206, 206/1-1. SPZ člen 107. URS člen 23.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - izključna lastninska pravica - uporabnina - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nasprotna tožba - obstoj pravde
Sodišče ne sme samo reševati le tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih, ko prekinitev postopka ni obligatorna, sodišče samo glede na vse okoliščine primera presodi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi. Pri tem se mora ravnati po načelu smotrnosti, ekonomičnosti in paziti tudi na pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS).