NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056316
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Obstoječa terapija v enem mesecu, kolikor je bila oseba že pridržana, še ni dosegla pričakovanega učinka. Kakšna je primerna terapija, pa bo stvar nadaljnjega zdravljenja in gre za strokovno vprašanje. Udeleženčevi zdravniki bodo ob tem strokovno presodili, katera zdravila so primerna za udeleženca glede na njegovo zdravstveno stanje.
ZIZ člen 207, 207/1, 207/2, 207/3, 208, 208/1. ZPP člen 13.
izvršba na nepremičnino - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - sklep o poplačilu - razdelitveni narok - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatev drugega upnika - ni predhodno vprašanje
Po opravljenem razdelitvenem naroku sodišče izda sklep o poplačilu. S sklepom o poplačilu odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Sodišče pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da o priglasitvi terjatve zastavne upnice odloča z ločenim sklepom v okviru reševanja prehodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če stranka, ki je pravilno vabljena, na narok ne pride oziroma tam ne izpodbija priglašene terjatve drugega upnika, je izpodbijanje terjatve v pritožbi zoper sklep o poplačilu prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056889
ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - volja za sklenitev pogodbe - izjava volje - vsebina izjave - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko vprašanje - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Vsebina izjave volje strank in vprašanje, ali je bila ta dana, je dejansko vprašanje. Zato je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je toženka podala tožnici naročilo za opravo spornih storitev v svojem imenu in za svoj račun.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055758
URS člen 19, 19/1, 33, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1-1, 71.
duševna motnja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izvajanje dokazov - pravica do izvajanja dokazov - prisotnost pri sprejemanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - ogrožanje življenja in zdravja - dokaz s sodnim izvedencem - bipolarna afektivna motnja - manija
Pri zadržani osebi gre za kronificirano duševno motnjo, zato je doba enega meseca potrebna zaradi prilagoditve terapije ter izzvenevanja simptomov manije. Vzrokov motnje in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi blažjimi oblikami pomoči, ker je oseba do svojega stanja nekritična in ne sprejema kakršnihkoli argumentov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056255
ZPP člen 212. OZ člen 275. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - trditveno breme - stroški obratovanja - plačilo dobaviteljem - subrogacija - pravni interes za izpolnitev obveznosti - funkcioniranje stavbe kot celote - višina zahtevka - dokazno breme - dokaz o plačilu stroškov - dokazovanje plačila - konkretiziranost ugovora - stroški izterjave
Od vseh procesnih bremen sta trditveno in dokazno breme (ki ju - poleg "čistega" razpravnega načela definira navedeni člen, hkrati pa določa tudi njuno nujno medsebojno povezanost) najpomembnejša, ker neposredno vplivata na uspeh v pravdi. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Toženec pa bo uspel, če tožnik tega bremena ne bo zmogel (bodisi zato, ker je vložil nesklepčno tožbo ali ker so se dokazi, ki jih je predlagal, izkazali za prešibke, bodisi zato, ker je tožencu z nasprotnimi dokazi uspelo omajati tožnikove dokaze) ali ker je zatrjeval in nato dokazal dejstva, zaradi katerih s tožbo uveljavljana pravica sploh ni nastala.
Trditveno in dokazno breme (posredno) določa materialno pravo. S tem, ko predpisuje predpostavke za nastanek določene pravice, pove tudi, katera dejstva mora stranka zatrjevati, da bosta njena tožba (ali ugovor) sklepčna. Za ta dejstva nosi (praviloma) tudi dokazno breme.
Izkaz zgolj nekaterih plačil dobaviteljem ne zadošča za ugoditev celotnemu zahtevku tožeče stranke iz naslova stroškov obratovanja. Zaradi izkaza plačila nekaterim od dobaviteljem ni mogoče avtomatično sklepati, da je tožeča stranka stroške obratovanja za toženo stranko založila vsem dobaviteljem.
Ni podana nesorazmernost pripora glede na višino premoženjske škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil z izvrševanjem v tem postopku očitanih mu kaznivih dejanj velike tatvine. Četudi naj bi obdolženec s kaznivimi dejanji tatvin povzročil „le“ za okoli 1.500,00 EUR premoženjske škode, kot poudarja zagovornica, kar naj bi nakazovalo na manjšo težo ogrožanja varnosti ljudi oziroma njihovega premoženja v odnosu do posega v osebno svobodo obdolženca, je treba upoštevati, da naj bi v obravnavani zadevi šlo za serijo tatvin v manj kot mesecu dni, da gre za način osumljenčevega preživljanja in da se mu očitata tudi kaznivi dejanja na škodo šestletnega sina njegove zunajzakonske partnerke, kar vse pretehta nad samo višino pridobljene premoženjske koristi oz. povzročene premoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055757
ZPotK-2 člen 23. ZPP člen 318.
tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - jasno oblikovan tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - banka - potrošniški kredit - predlog za izvršbo - prodaja terjatve - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev tožbe - pravno varstvo - trditvena podlaga tožbe
Sodišče ni dolžno iz nejasnih trditev in predlogov iskati bistvo spora in samo oblikovati tožbeni zahtevek, ki bo sposoben za obravnavo. Oblikovanje tožbenega zahtevka je pravica in dolžnost stranke.
pogoji za oprostitev plačila takse - sodna taksa za pritožbo - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - redna brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - dohodkovni kriterij
Tožnikovi mesečni prejemki ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka in na dan vložitve predloga za taksno oprostitev ni imel premoženja, ki bi ga dosegalo ali presegalo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZPP člen 108, 108/5, 112, 122/1, 112/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - stopnja verjetnosti - vloga, poslana priporočeno po pošti - potrdilo o oddani pošiljki
Tožeča stranka v pritožbi trdi, da je dopolnitev predloga oddala na pošto kot priporočeno pošiljko (prvič) že 3. 12. 2021, vendar pa se je ta iz neznanega razloga vrnila na njen naslov, zato je dopolnitev ponovno poslala 27. 12. 2021. V dokaz navedenega prilaga kopijo dopolnitve predloga ter kopiji potrdil o oddaji pošiljke z dne 3. 12. 2021 in 27. 12. 2021. Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti. Ta je podana takrat, ko so razlogi, ki govorijo v prid določeni trditvi, prepričljivejši od tistih, ki govorijo proti njej. Višje sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka s predložitvijo navedenih dokazov zadostila standardu verjetnosti, da je 3. 12. 2021 priporočeno po pošti oddala dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost.
zahteva za izločitev dokazov - zavrnitev zahteve za izločitev - hišna preiskava - dejanski naslov bivanja - obrazložena pisna odredba - odredba za hišno preiskavo - preiskovalni sodnik - uporaba stanovanja - poseg v zasebnost - nedotakljivost stanovanja - utemeljeni razlogi za sum - preiskava elektronske naprave - privolitev za preiskavo predmetov
Podrobno navajanje prostorov v smislu specificiranih enot, ki jih za prebivanje izključno uporablja oseba, pri kateri se opravlja preiskava stanovanja in drugih prostorov ter določanje prostorov kot tarč, v katerih bodo najdeni predmeti, pomembni za kazenski postopek, predpostavlja natančen uvid v zasebnost te osebe. Uvid brez t.i. informacij iz prve roke ali uporabljenih ukrepov iz 149.a, 149.b člena ZKP in naslednjih, ni možen, veljavni ZKP pa ga kot dejanske podlage ali standarda za izdajo odredbe za preiskavo stanovanja in drugih prostorov ne zahteva. Ključna oseba, pri kateri se po prvem odstavku 214. člena ZKP opravi preiskava je po prvem odstavku 216. člena ZKP tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo. Pogoj zato ni lastninska pravica na stanovanju ali prostorih, temveč njihova uporaba, kar je smiselno iz ustavno pravnih razlogov kot z vidika cilja preiskave stanovanja in drugih prostorov. Posameznikova zasebnost iz 35. člena Ustave ter izpeljana nedotakljivost stanovanja iz 36. člena Ustave sta od lastninsko pravnih razmerij neodvisni ustavno pravni dobrini, medtem ko je pri preiskovanem stanovanju ali drugih prostorov bolj pomembno kdo to stanovanje oziroma prostore dejansko uporablja od tega, kdo ima na teh prostorih lastninsko pravico, ki jo nenazadnje z neposredno uporabo prostorov niti ni dolžan izvrševati. Medtem ko je v zvezi z izvirnostjo listin sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da neizvirnost listin ne more biti razlog za izločitev dokazov po drugem odstavku 83. člena ZKP. Razlog je lahko le (nedopustni) način pridobitve, ki mora biti v ZKP posebej določen, kar pa v danem primeru ni bilo izpolnjeno.
motenje posesti - varstvo posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - dovozna pot - javna pot - ugovor viciozne poseti - ugovor dovoljene samopomoči - nedopustne pritožbene novote - pomoč prava neuki stranki
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi.
V posestni pravdi pridejo v poštev predvsem ugovori, da posest ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno, da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest, da tožnik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero se zahteva posestno varstvo, da je bila posest pridobljena na viciozen način, da je bila tožba vložena prepozno.
obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - nejasna pritožba - predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v času zapustničine smrti 4. 4. 2021 na njenem bančnem računu znesek 1379,36 EUR. Navedeni znesek zato sodi v zapuščino in je predmet dedovanja.
ZDR-1 člen 13, 81, 200, 200/3.. OZ člen 15, 18, 95, 95/1.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ničnost - voznik tovornega vozila - pravočasnost tožbe - opravičljiva zmota
Sodišče je ugotovilo, da podpis spornega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne izraža njegove prave volje in da je tožnikova zmota pri podpisu sporazuma opravičljiva, še posebej, ker se je to zgodilo na parkirišču ob tovornem vozilu, medtem ko mu je C. C. razlagal, da ga bodo poklicali, ko bodo imeli delo. Tožnik je upravičeno menil, da je na čakanju na delo doma.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi se morala tožena stranka prepričati, da tožnik razume, kaj mu je dala v podpis na parkirišču ob tovornem vozilu, ko mu je dala v podpis sporni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
plačilo razlike v plači - vojak - določitev osnovne plače - napredovanje v naziv
Pritožba zmotno meni, da mora tožena stranka zaposlenemu, ki je razporejen v naziv brez možnosti napredovanja, v nasprotju z Uredbo določiti za 5 plačnih razredov višje izhodiščne plače. Tega drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne določa, niti ni iz besedila člena ali zakonodajnega gradiva povzeti, da je namen člena v tem, da se Uredbe ne upošteva. Nasprotno, namen določbe je ravno nasproten, in sicer v tem, da lahko tudi javni uslužbenci, ki ne morejo napredovati v naziv, kljub temu napredujejo v plačnih razredih, in s tem tudi brez napredovanja v naziv dosežejo višjo plačo, medtem ko javni uslužbenci, ki delajo na delovnih mestih, kjer je takšno napredovanje mogoče, po doseženih petih napredovanjih ne morejo več napredovati v plačnem razredu (saj imajo možnost napredovanja v naziv).
kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Ker je kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena KZ-1 dokončano že s tem, ko storilec pri prepiru ali pretepu poseže po nevarnem sredstvu, je neodločilno zoper koga vse in zakaj bi naj to sredstvo uporabil.
OZ člen 3, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 247, 250, 251, 251/4.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sofinanciranje doktorskega študija - državna pomoč - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - sporno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - pogodbena avtonomija - načelo vestnosti in poštenja - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost za nepravilno izpolnitev - poslovna odškodninska odgovornost - breme tveganj - zmotna uporaba materialnega prava
Po ustaljeni sodni praksi za spornost pogodbenega določila ni dovolj, da si razlagi pravdnih strank nasprotujeta, temveč mora stranka, ki se na spornost sklicuje, z ustreznim trditvenim gradivom “zasejati dvom” v jasnost pogodbenih določil.
Pridobitev doktorata v naravnem (stvarnem) pogledu ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo prevzela jamstvo, da bo pravočasno doktoriral.
Dogovor, po katerem pogodbena stranka prevzame del tveganja za ravnanje tretjega, ki ga v stvarnosti ne more v polnosti kontrolirati, ne krni načeli vestnosti in poštenja ter ekvivalence dajatev.
Treba je upoštevati, da se pogodbena odgovornost za nepravilno izpolnitev približuje objektivni odgovornosti. Ni dovolj, da je pogodbena stranka skrbna, temveč mora biti vzrok za neizpolnitev izven njene notranje (vplivne) sfere.
Osebne okoliščine na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih ni pravočasno doktoriral, spadajo v sfero toženke oziroma predstavljajo vzrok na njeni strani. Razlogi na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih je prišlo do zamude (menjava delodajalca, rojstvo otroka in ločitev), nimajo narave višje sile oz. zunanjega vzroka, marveč gre za razloge, ki ne opravičujejo zamude.
Če upnik iztožuje pogodbeno kazen zaradi zamude, hkrati pa ne odstopi od pogodbe (konkludentno vztraja pri izpolnitvi), ima pogodbena kazen enak učinek, kot če bi upnik kumulativno iztoževal še izpolnitev obveznosti. Mogoče je (tudi) samostojno uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude, če je glede na okoliščine primera očitno, da upnik vztraja pri izpolnitvi.
invalidnina za telesno okvaro - strokovno znanje izvedenca
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pritožnikovo razlogovanje, da je bil invalidsko upokojen že pred 40. leti in da se mu zdravstveno stanje s potekom let ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Za obstoj telesne okvare so pravnorelevantni drugi kriteriji, ki se ugotavljajo pri invalidnosti. Cilj in narava instituta invalidnosti je popolnoma drugačna kot pri telesni okvari, zaradi česar ni mogoče enačiti invalidnosti in telesne okvare. Invalidnost je lahko podana, ne glede na obstoj telesne okvare in obratno.
Predkupni upravičenec v izvršilnem postopku varuje svojo predkupno pravico. Ker varuje svojo pravno korist, ima v izvršilnem postopku položaj materialnopravnega udeleženca. V izvršilnem postopku v določenih fazah postopka vstopajo osebe, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavljajo kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa niso stranke postopka. Mednje spada tudi imetnik zakonite predkupne pravice in imetnik vknjižene pogodbene predkupne pravice. Torej predkupni upravičenec vstopi kot udeleženec v postopek v fazi izvedbe prodaje. Da mu to zagotovi, mu mora sodišče pred tem vročiti odredbo o prodaji, nato pa pri prodaji z javno dražbo po zadnjem rednem koraku omogočiti, da sprejme nakup po tej ceni. Če se predkupni upravičenec želi udeležiti javne dražbe kot predkupni upravičenec, mora plačati varščino (prvi odstavek 182. člen ZIZ).
Ker sodišče prve stopnje predkupnemu upravičencu ni vročilo odredbe o prodaji, ni bilo pogojev za opravo dražbe in je pritožba predkupnega upravičenca utemeljena. Že iz tega razloga je bilo treba izpodbijani sklep o izročitvi razveljaviti, posledično pa razveljaviti tudi sklep o domiku in elektronsko javno dražbo opravljeno 14. 1. 2022 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sodišče prve stopnje je po modifikaciji tožbenega zahtevka ugodilo zahtevku tožeče stranke in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, zavarovanko razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji dodatno priznalo stvarno in časovno omejitev, ki ju tožena stranka ni priznala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka po modifikaciji tožbenega zahtevka v postopku uspela v celoti (154. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je upoštevaje navedeno uspeh stranke v sodnem postopku pravilno presodilo glede na modificiran tožbeni zahtevek.