Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3, 3/1, 5, 5/2. ZDoh-2 člen 20, 20/9.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - dohodki na družinskega člana - lastni dohodek družine - s strani republike slovenije plačani prispevki za socialno varnost
Ker predstavljajo po ZDoh-2 obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Republika Slovenija (pod pogojem, da država ne nastopa kot njihov delodajalec), vrsto neobdavčljivega dohodka (9. točka 20. člena ZDoh-2), v letni dohodek družine, ki predstavlja osnovo za izračun znižanega plačila programa vrtca, pa se vštevajo tudi mesečni neobdavčljivi bruto dohodki po ZDoh-2, je treba tudi obravnavane prispevke upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.
dovoljenje za začasno prebivanje - začasna odredba - družinsko življenje - sodelovanje v kazenskem postopku
Z izvršitvijo akta tožniku ne bo prizadela težko popravljiva škoda. Ko bo zapustil Republiko Slovenijo, to še ne bo pomenilo, da bo morala družina ostati razdružena, da bi se izgubili stiki in da bi to posledično negativno vplivalo na družinske odnose ter povzročilo razpad družine. Tožnik si lahko s svojo družino življenje organizira tudi na tak način, da lahko vsi živijo v isti državi.
Tožniku s tem, če zapusti Republiko Slovenijo, še ni onemogočeno, da bi sodeloval v kazenskem postopku. Ko bo razpisana glavna obravnava, se je lahko še vedno udeleži, saj z izpodbijano odločbo tožniku ni prepovedano, da bi se vrnil v Republiko Slovenijo, če bi bilo to potrebno, niti izpodbijana odločba ne predstavlja izgon tožnika iz Republike Slovenije, temveč je le zavrnjena njegova prošnja za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - restriktivna razlaga določbe 24. člena ZBPP
Uporaba 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP pomeni omejitev oziroma celo onemogočanje uresničevanja pravice do brezplačne pravne pomoči, zato je treba določilo razlagati in uporabljati restriktivno. V predmetni zadevi je bistveno, da tožeča stranka ni navedla nič, kar bi kazalo na to, da je tožena stranka javni interes po učinkovitem odločanju nesorazmerno zavarovala v razmerju do javnega interesa, da ne bi prihajalo do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi zatrjevana pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane odločbe lahko vplivala na odločitev v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - v isti zadevi že voden upravni postopek - zavrženje vloge
Ker o isti zadevi tečeta dva postopka, je odločitev, da se tožnikova (kasneje vložena) prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrže, pravilna.
Javni poziv 3SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1/c.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančne spodbude za naložbo toplotne izolacije fasade - izpolnjevanje razpisnih pogojev
S predmetnim javnim pozivom je zahtevana enkratna (in ne postopna) 12 cm debela toplotna izolacija in ker javni poziv za takšno naložbo tudi določno navaja relevantno časovno obdobje od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010, tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora, da poziv ne izključuje že iz prejšnjega obdobja vgrajenega 7 cm izolacijskega materiala.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic
Pritožba vložena zoper zakon ali ukrep države članice, ki se posamezniku ne zdi pošten, ni sprejemljiva, saj ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin, ki jih varuje oz. prepoveduje EKČP in njeni protokoli. Na Evropsko sodišče za človekove pravice je tako dovoljeno vložiti pritožbo samo zaradi neposredne kršitve določb navedene konvencije s Protokoli.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - prenehanje skrbništva - razrešitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je glavno vodilo pri odločanju o skrbništvu korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Glede na izčrpno izpeljan dokazni postopek je tudi po presoji sodišča B.B. naloge, ki so bile s sklepi z dne 26. 6. 2007, 2. 7. 2007 in 31. 8. 2008 (torej takoj po bolezni) prenesene na tožnika, zmožna opravljati sama. Zato je center za socialno delo pravilno odločil, da skrbništvo za poseben primer nad B.B. preneha ter da se tožnika razreši s funkcije skrbnika za poseben primer.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - dividendam podobni dohodki
Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007 – 2013 v letih 2007-2013 člen 23.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.
davčni postopek - upravni postopek - nova dejstva in novi dokazi - pritožbena novota - tožbena novota - načelo poštene uporabe pravic
Stranka lahko v pritožbi z uspehom uveljavlja samo takšna nova dejstva, ki so že obstajala pred izdajo odločbe na prvi stopnji, pri čemer mora obvezno obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka in pomeni, da upravni organ dejstev in dokazov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Smiselno enako določbo ima tudi ZUS-1 v tretjem odstavku 20. člena glede upravnega spora.
zahteva za izločitev uradne osebe - zavrnitev zahteve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote, ker gre za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, kar pomeni, da v takem primeru ni mogoče vložiti niti tožbe zaradi molka organa. Upoštevaje določbo drugega odstavka 28. člena ZUS-1, lahko namreč stranka v primeru molka drugostopenjskega organa sproži upravni spor, kot če bi bila strankina pritožba zavrnjena, to pa pomeni, da bi upravno sodišče moralo odločati o zakonitosti tega akta.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ in tožena stranka zaključujeta, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca - področje strojev in opreme - izdelava izvedeniškega mnenja
Tožnik v funkciji sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca svojih dolžnosti ni opravil redno oziroma jih ni opravil pravočasno in v postavljenih oziroma določenih rokih, zato so podane okoliščine za njegovo razrešitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe navedene ugotovitve ne zadoščajo za presojo verjetnosti uspeha v zadevi in s tem za preizkus zaključka, da gre za zadevo, ki po določbah 24. člena ZBPP ni očitno nerazumna.
V postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se izpolnitev pogoja iz 24. člena ZBPP presoja na podlagi verjetno izkazanih dejstev (8. člen ZUP).
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok
Tožeča stranka organu prve stopnje ni dostavila v roku 30 dni od prejema sklepa niti ni zaprosila za podaljšanje roka, zahtevanega dokazila, da se je prijavila na javni poziv. V sklepu o prekinitvi postopka je bila opozorjena na to, da bo postopek ustavljen, če v roku ne bo predložila navedenega dokazila. Posledica opustitve naloženega ravnanja je sklep o ustavitvi postopka. Z navedenim sklepom je bilo o zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 12. 1993 v celoti odločeno, zato je organ pravilno opredelil vlogo z dne 7. 1. 2011 kot novo zahtevo za denacionalizacijo.
vročitev odločbe - pravnomočnost odločbe - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zemljiški kataster - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Tožnik utemeljeno ugovarja, da bi mu sporna odločba z dne 5. 2. 1985, kot zemljiškoknjižnemu lastniku spornih dveh parcel v času izdaje odločbe, morala biti vročena. Ker mu ta odločba nesporno ni bila vročena, to pomeni, da le-ta ni mogla postati pravnomočna. Iz tega pa sledi, da je njegova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na odločbi z dne 5. 2. 1985 utemeljena.
Po razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti mora upravni organ tožniku vročiti odločbo, zoper katero bo imel nato možnost uveljavljati pravna sredstva.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka verjetno izkazati že ob njegovi vložitvi, v konkretni zadevi pa tožnik zgolj s sklicevanjem na svoje zdravstveno stanje (živčni stresi), o katerem ni predložil nobenih dokazil, takih okoliščin ni izkazal, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Posledično je tudi tožnikova tožba prepozna.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - izpis iz registra kmetijskih gospodarstev - zahteva za spremembo potrdila
Tožeča stranka v tožbi utemeljeno ugovarja izpodbijanemu sklepu, s katerim je prvostopni organ njeno vlogo z dne 10. 11. 2009, naslovljeno „Pritožba zoper obvestilo o spremembi števila, vrste in površine GERK-ov na planini ... v občini Tržič“, zavrgel. Po presoji sodišča bi prvostopenjski organ navedeno vlogo, glede na njeno vsebino, moral obravnavati kot zahtevo za spremembo potrdila - Izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 26. 10. 2009 in o njej meritorno odločiti v skladu z določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, in sicer bodisi izdati spremenjeno potrdilo, ali pa izdati odločbo, s katero bi zavrnil zahtevo za spremembo potrdila.
ZPSV člen 3. ZDoh-1 člen 24, 25. ZDoh-1D člen 6, 16, 102.
prispevki za socialno varnost - na podlagi sodbe izplačana plača - zamudne obresti - vračilo prispevkov za socialno varnost
Po določbah ZPSV se prispevki plačujejo od vseh prejemkov in torej od vseh izplačil, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Takšno izplačilo je tudi plača, pa čeprav je izplačana na podlagi sodbe, ter posledično tudi zamudne obresti iz tega naslova. To pomeni, da imajo zamudne obresti, ne glede na njihovo značilnost odmere oziroma sankcije za nepravočasno plačilo, naravo prejemka, ki izhaja iz delovnega razmerja, in s tem prejemka, od katerega se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
ZDavP-2 člen 146, 151, 156. ZP-1 člen 57, 202. ZST-1 člen 34, 35. ZUP člen 251, 251/1, 251/2, 259.
sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - sodna taksa - davčna izvršba - povprečnina - globa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sprememba izreka na drugi stopnji - izpodbijanje izvršljivosti
Drugostopenjski organ je ugotovil, da so izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvršba opravlja, v izreku sklepa o izvršbi pomanjkljivo navedeni, ter nato, ustrezno listinam v spisu, spremenil izrek sklepa, kar je skladno z določbami ZUP.
Davčni organ niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izvršilnih naslovov ter ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.