ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-6, 135/2. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13, 14, 35.
vodno dovoljenje - prenehanje veljavnosti vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo - neposredna raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo - možnost priključitve na javni vodovod
Oddaljenost tožnikovih stavb od javnega vodovoda je manjša od 200 metrov, tožnika pa tudi nista izkazala, da bi jima priključitev povzročila nesorazmerne stroške, zato je vodno dovoljenje prenehalo veljati.
Pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 točka 5, 5/2, 5/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovanje na področju turizma - delovanje na področju kulture
Predmet javnega razpisa je pod točko 3 zajemal sofinanciranje promocij turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Za izpolnjevanje pogojev javnega razpisa pa so morali prijavitelji dokazati, da delujejo na področju turizma in da predstavljajo tematski turistični proizvod že vsaj eno leto od datuma prijave na razpis in da delujejo na nacionalnem nivoju. Tožnik pa (primarno) ne deluje na področju turizma in ne zastopa tematskega turističnega proizvoda, zato je tožena stranka vlogo tožnika zavrnila.
Sklep o ceniku dimnikarskih storitev točka II, II/7. ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt vlade - sklep o ceniku dimnikarskih storitev - zavrženje tožbe
Že Ustavno sodišče RS se je v odločbi št. I-U-32/10 opredelilo, da je izpodbijani Sklep predpis in ne posamični akt s katerim bi bilo neposredno poseženo v pravice posameznika. Z izpodbijanim 7. odstavkom II. točke Sklepa ni odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč gre za določbo predpisa, ki vnaprej in abstraktno ureja razmerje med dimnikarsko službo in uporabnikom njihove storitve. Z njim tožnikom tudi ni bilo individualno poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, saj se ne nanaša na njih individualno, temveč se nanaša na vse (vnaprej nedoločene) izvajalce obvezne državne gospodarske javne dimnikarske službe in na vse (vnaprej nedoločene) uporabnike njihovih storitev. Razmerja ureja torej vnaprej in na abstraktni ravni. Sklep razmerja ureja tako, da določa časovne okvire posameznih vrst storitev, najvišje cene in najdaljši čas trajanja teh storitev ter podrobneje ureja način poslovanja izvajalca dimnikarske službe z uporabnikom storitve.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prijavljene površine - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu predstavlja po ZUP javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dohodnina - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - dohodek iz opravljanja dejavnosti
Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.
V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ker je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. oziroma 3. odstavka 27. člena ZDDV, prav tako je ugotovljeno, da je navedeni račun izdala družba, ki ni imela namena plačati izstopnega DDV, ampak je sodelovala kot vmesni člen zaradi obračuna DDV pri davčni goljufiji. Glede ostalih računov gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV, ker je v postopku ugotovljeno, da družbe, ki so račune izdale, storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Na podlagi določbe 78. člena CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
upravni spor - pritožba - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje
Možnost vrnitve v prejšnje stanje je treba omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Take so tudi okoliščine obravnavanega primera, saj tožnik pritožbe zoper sodbo ni (pravočasno) vložil zaradi napačnega pravnega pouka v sodbi. Ob drugačni razlagi pravnega standarda „opravičenega vzroka“ za zamudo v obravnavani zadevi ter drugačni presoji utemeljenosti predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje bi sodišče nedopustno poseglo v njegovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
določitev vrednosti delnic - ničnost odločbe - prenos delnic - restitucijski zahtevek - stvarna pristojnost
Postopek prenosa delnic in plačila le-teh spada na področje civilnega prava, tožnik ima možnost vložiti restitucijski zahtevek, ni pa mogoče raztegniti pojma odpravljanja posledic ničnosti odločbe na način, da bi lahko upravni organ odločil o restitucijskem civilnopravnem zahtevku.
Po 78. členu CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 201, 201/1, 220.
carina za kmetijske proizvode - naknadni obračun uvoznih dajatev - TARIC koda - nastanek carinske obveznosti
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS opraviti naknadno vknjižbo. V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
brezplačna pravna pomoč - upravna stvar - upravni spor - tožena stranka v upravnem sporu
Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi BPP, so upravni akti, zoper katere je dopusten upravni spor, v katerem, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZUS-1, kot tožena stranka nastopa Republika Slovenija, ki jo zastopa organ za brezplačno pravno pomoč kot organ, ki je izdal akt, s katerim je postopek (upravnega) odločanja končan.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožbe, na katere se nanašajo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, zavrnjene z izpodbijanimi odločbami, so nedovoljene in kot take brez možnosti za uspeh.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 223, 223/1.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - popravni sklep - pravni učinek popravnega sklepa - dokončnost odločbe
Poprava pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 ne pomeni poprave, zaradi katere bi bila odločba za tožnico neugodna, saj je tudi po popravi pomote z odločbo odločeno, kot pred tem, da se pritožba zavrne. Zato ni mogoče šteti, da bi popravljena odločba pričela pravno učinkovati šele z vročitvijo popravnega sklepa tožnici in da bi šele odtlej tožnici tekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe.
brezplačna pravna pomoč - zasebna kazenska tožba - verjetni izgled za uspeh - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Predpostavka za vložitev zasebne kazenske tožbe je, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 261. člena KZ ni tako dejanje, saj v navedenem, niti kateremkoli drugem členu KZ (niti v sedaj veljavnem KZ-1), ni določeno, da se pregon storilca začne na zasebno tožbo. Zasebna tožba v zadevi, v kateri se storilec kaznivega dejanja preganja po uradni dolžnosti, zato ni dopustna, saj ni zahteve upravičenega tožilca.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ne glede na to, da tožnik, kot zatrjuje, morebiti res živi v A., je iz listin v spisu razvidno, da je dopis z opozorilom na dopolnitev vloge prejel. Zato bi moral, če vloge dejansko ni mogel dopolniti, pravočasno predlagati podaljšanje roka za dopolnitev, česar pa ni storil in tudi tega v tožbi ne zatrjuje.
Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker edini postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Glede na to, da se izrek določno nanaša na osebo A.A., kar pa je v nasprotju z listinami v upravnem spisu, sodišče odločbe zaradi pomanjkljivosti ni moglo preizkusiti, zato je tožbi ugodilo.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vložitev pritožbe - zastopanje na naroku
V obravnavani zadevi je sporno, ali je treba vložitev pritožbe zoper sodbo šteti kot posamezno opravilo, za katero se priznavajo odvetniški stroški po Odvetniški tarifi 3502, ali pa gre za vložitev rednega pravnega sredstva, glede katerega se priznavajo stroški postopka po Odvetniški tarifi 3210. Glede na izrecno določilo Odvetniške tarife je nagrada po tarifni številki 3502 določena za posamezno opravilo (opravilo je širši izraz, ki zajema tudi sestavo pritožbe), kar pa je omejeno z nadaljnjim pogojem, da odvetnik nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
nadzorni odbor občine - sklep o imenovanju članov odbora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o imenovanju nadzornega odbora ne po vsebini in ne po obliki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. ZLS (in tudi ne kakšen drug zakon) namreč ne določa, da bi bilo imenovanje oziroma razrešitev članov nadzornega odbora upravna stvar glede na drugi odstavek 2. člena ZUP. Članstvo v nadzornem odboru namreč ne pomeni uresničevanje pravice posameznika oziroma posameznikov, temveč uresničevanje zakonsko določene pravice organa - v obravnavanem primeru občinskega sveta -, ki imenuje člane nadzornega odbora. Pri tem tudi ni pomembno, da so tožniki že bili imenovani za člane nadzornega odbora, saj jim je mandat prenehal ex lege s prvo sejo novo izvoljenega sveta glede na prvi oziroma drugi odstavek 41. člena ZLS. Članstvo v nadzornem odboru torej ni pravica ali neposredna pravna korist tožnikov, kar pa posledično pomeni, da izpodbijani sklep ni posegel v pravno varovan položaj tožnikov.