upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - izčrpanje rednih pravnih sredstev v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - zavrženje tožbe
Če je stranka pritožbo zoper izpodbijani upravni akt vložila prepozno, mora sodišče tožbo v upravnem sporu zavreči ne glede na to, da je drugostopenjski upravni organ o pritožbi vsebinsko odločil.
Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa (sedmi odstavek 21. člena ZDDV). Zakon tako ne prepoveduje uporabe netržnih cen, ampak določa davčno osnovo, torej znesek, od katerega mora davčni zavezanec obračunati davek.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-12. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - ponovna prošnja - drugi osebni podatki
V obravnavanem primeru ne gre za razloge, ki bi tožniku onemogočali, da dokumente vzame s seboj. Taki razlogi bi bili podani le v primeru, če bi bil prisiljen pobegniti iz matične države in to ob takih okoliščinah, da sploh ni možno pričakovati, da bi lahko imel ob sebi kakšen osebni dokument, ker bi mu bilo to fizično onemogočeno. Brez dokumentov pa tožena stranka ne more ugotoviti njegove identitete. Razen tega se je tožnik pri prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavil z drugim imenom in priimkom, kar pa predstavlja še dodaten razlog, da njegova istovetnost ni mogla biti nesporno ugotovljena.
Tožnik za zatrjevane službene poti, ki jih je davčni organ kvalificiral kot prihod na delo in z dela, potnih nalogov ni predložil. Prav tako ni zatrjeval obstoja kakršnekoli druge (pravne) podlage, ki bi podkrepila njegove trditve, da je treba vse njegove poti obravnavati kot službene.
Z izpodbijano odločbo je pristojni organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks v pravdnem postopku, ter tudi v tem delu navedel razloge za odločitev. Pri tem je pravilno upošteval določbe 26. člena ZBPP, po katerih dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks ni več (izrecno) predvidena, ter obenem določbe 12. člena ZST-1 kot specialnega zakona, po katerih o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.
javni razpis - garancija za bančni kredit - pridobitev garancije za bančni kredit s subvencijo obrestne mere - sprememba vloge - glavna dejavnost - poslovni register - v poslovni register vpisani podatki
Z navedbo, da kot glavno opravlja drugo dejavnost od tiste, ki jo je kot tako sama vpisala v prijavni list, tožeča stranka v upravnem sporu vsebinsko uveljavlja spremembo vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Ko gre za javni razpis, pa je sprememba vloge dopustna le do izteka roka za vložitev prijave.
Stališču, da podatek o glavni dejavnosti, vpisan v poslovni register, ne dokazuje glavne dejavnosti podjetja, oziroma da gre za podatek, ki z glavno dejavnostjo podjetja ni povezan, ni mogoče slediti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - javna evidenca
Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki (načeloma) pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto ki jo vsebujejo javne evidence, je tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja z njenim poskusnim izračunom, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Kasnejše, v drugem postopku zavzeto (drugačno) stališče o uporabi materialnega zakona, ne more biti podlaga za to, da se po nadzorstveni pravici odpravi odločba, ki jo je v pritožbenem postopku isti organ že presodil za zakonito.
Upravni organ je pravilno upošteval po predpisih o stanovanjskih razmerjih kot primerno stanovanje za tričlansko družino 70 m2 veliko stanovanje, kot tudi presežek nad tem normativom primernega stanovanja, površino 77,20 m2, kar glede na vrednost povprečnega m2 stanovanjske površine (514,73 EUR) znaša 39.737,16 EUR. Ta znesek pa presega vrednost, ki je določena v 23. členu ZSV.
Toženka je v obrazložitvi sodbe zelo izčrpno povzela (nosilne) razloge sodbe Okrožnega sodišča v Celju, ki temelji na izvedeniškem mnenju, torej tudi tiste razloge, ki se ukvarjajo z datumom poteka zdravljenja in posledično tožničino seznanitvijo s škodo. Zato sodišče v celoti pritrjuje odločitvi, da tožnica (prosilka) s svojo prošnjo ni izkazala verjetnosti izgleda za uspeh pravnega sredstva, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za dodelitev BPP.
Določena stopnja skrbnosti se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi oškodovanec za obseg škode in njenega povzročitelja morebiti ne ve, subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
Po Odloku se vlaganja zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev v izgradnjo javne komunalne infrastrukture na območju občine, upoštevajo kot dobropis pri plačilu komunalnega prispevka. Zavezancu mora biti zato v postopku pred izdajo odločbe dana možnost, da uveljavlja minula vlaganja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - vsebina gradbenega dovoljenja - sanacija objekta - poseg v lastninsko pravico
Zgolj to, da so dela vključena v PGD, ne pa tudi v izreku gradbenega dovoljenja, še ne pomeni, da so ta dela zajeta (in s tem dovoljena) s tem dovoljenjem.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan tudi sanirati ne glede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali nepremičnini v (so)lasti tretjih oseb. Varstvo slednjih je v inšpekcijskem postopku zagotovljeno z njihovo udeležbo ter možnostjo navajanja dejstev in okoliščin relevantnih za odločitev v tem postopku.
Oseba lahko kot stranski udeleženec nastopa v „tujem“ upravnem postopku – v obravnavanem primeru v gradbenem inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A.A. – le takrat, ko glede na doseg konkretnega upravnega postopka v njem lahko varuje svoje pravne koristi in na ta način vpliva na vsebino sprejete odločitve.
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - priposestvovanje služnosti
Med strankami ni sporno, da služnostna pravica tožnikov ni vpisana v zemljiško knjigo, niti ni sporno, da tožnika ne razpolagata z listino, s katero bi dokazala, da se lahko kot stranska udeleženca udeležujeta postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja. Imetništva služnostne pravice namreč ne dokazujeta z listinami, temveč s trditvami, da sta pravico služnosti priposestvovala.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 190, 190/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - višina objekta - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - ugovori stranskega udeleženca - pravilnost pridobljenih soglasij - dokaz z izvedencem
Višina P+1+M predstavlja oblikovni element. Gre torej za lastnost, ki je vidna, zato je v omenjenem členu predpisano višino treba razumeti kot element objekta v delu, ki se razteza nad zemeljsko površino. Če klet v določbi, ki določa višino stavbe ni posebej omenjena, v tem primeru to še ne pomeni, da gradnja kleti kot posebne etaže pod zemeljskim površjem ni dovoljena.
Soglasja se izdajajo v drugih upravnih postopkih pred za to pristojnimi organi in so kot taka predmet preizkusa s pravnimi sredstvi v tem postopku in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Izvedenec je bil postavljen zaradi ugotavljanja dejstva, pomembnega za presojo dopustnosti posega z vidika pozidanosti, ki je v PUP določen kot javnopravni pogoj in ki sam po sebi ne pomeni pravno zavarovane osebne koristi oseb, ki so se kot stranski udeleženci udeleževali postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Zaradi tega upravni organ ni bil dolžan pozivati stranskih udeležencev, da se izjasnijo o postavitvi izvedenca.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo
V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.
soglasje CSD k odsvojitvi premoženja - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe
v obravnavanem primeru je za presojo interesa otrok bistveno, da je prodaja točk namenjena za poplačilo kreditne pogodbe, ki jo je kot kreditojemalec sklenil tožnik in vračilo kredita zavaroval z zastavo svojega in bratovega premoženja. Predlagana prodaja je z vidika te pogodbe kvečjemu v korist njenih zavezancev - kreditojemalca in zastaviteljev, zato je neutemeljeno stališče, da je prodaja v korist otrok.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izrek denarne kazni - izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe - načelo zaslišanja stranke
Inšpekcijski organ je svojo odločitev o izreku denarne kazni in grožnji z novo denarno kaznijo oprl na lastno zaznavanje stanja na kraju samem, drugostopenjski organ pa se je pri tem skliceval tudi na ob tej priložnosti posnete fotografije. S takim ravnanjem je bilo tožniku onemogočeno, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa izreče o ugotovitvah prvostopenjskega organa glede dejstev in okoliščin, pomembnih za izdajo sklepa o izvršitvi izrečene denarne kazni in o določitvi nove denarne kazni, konkretno o tem, da obveznost iz inšpekcijske odločbe zaradi neizpolnitve še ni prenehala, čeprav sam trdi drugače.
ZPNačrt člen 103. ZUP člen 9, 70, 146, 237, 237/2, 237/2-3. ZSZ (1984) člen 62. ZGO-1 člen 218 - 218d. ZGO-1B člen 127.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - načelo zaslišanja stranke - nezakonitost podzakonskega predpisa
V skladu z 62. členom ZSZ/84 mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe. To, da je v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe na kmetijski kombinat, ne pomeni, da tožnik ni neposredni uporabnik teh nepremičnin, ki jih je kupil leta 1990 od navedenega kmetijskega kombinata. Če je imel prodajalec na navedenih nepremičninah pravico uporabe na družbeni lastnini, je to pravico s sklenitvijo prodajne pogodbe in z izročitvijo nepremičnin tudi prenesel na kupca. Za veljavnost prenosa pravice uporabe namreč vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj. Stavbna zemljišča pa so bila ex lege lastninjena z ZLNDL.
Če se pooblaščenec vabilu ni odzval in ni predložil svojih dokazov, to še ne pomeni, da upravni organ zavezanca ni dolžan v skladu s 70. členom ZUP po pošti seznaniti z dejstvi, ki so pomembna za odločitev.
Določbi Odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju s pogoji prejšnjega ZSZ/84 za predpisovanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je lastnik nelegalno zgrajenih objektov, zato je tudi naslovnik (inšpekcijski zavezanec) za ukrepe, ki jih mora gradbeni inšpektor izreči v primeru, ko ugotovi, da je objekt nelegalna gradnja.
ZGO-1 v 1. odstavku 146. člena daje podlago za odstop od procesnih jamstev, ki jih strankam zagotavlja ZUP, med drugim v 1. odstavku 9. člena, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.