operater s pomembno tržno močjo - postopek nadzora - zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa - obveznost enakega obravnavanja
V skladu z zahtevo po preglednem izvajanju pooblastil, ki jih ima tožena stranka kot nacionalni regulator (3. točka 3. člena Okvirne direktive), bi obveznost zagotavljanja samostojnega širokopasovnega dostopa morala naložiti izrecno, zato sodišče ne sprejema njenega ugovora, da je tožeči stranki sporno obveznost naložila v okviru obveznosti enakega obravnavanja. Da na takšno stališče pristaja tudi tožena stranka, je mogoče sklepati iz Analize upoštevnega trga 5 „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“, avgust 2009, ki jo je tožena stranka pripravljala za izdajo nove regulatorne odločbe, in v njej predvidela posebno obveznost golega xDSL dostopa v okviru obveznosti zagotavljati dostopa z bitnim tokom.
Na vprašanje, ali po izvedenih delih sploh še gre za prej obstoječi objekt, je treba odgovoriti v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ugotovitev o izvedenih delih, narave objekta in njegovih značilnosti. Pri tem za pravno opredelitev rekonstrukcije oziroma novogradnje ni pomembno, da je bil del gradnje opravljen na podlagi gradbenega dovoljenja, temveč le obseg opravljenih del, ki zdaj obstoječi objekt opredeljuje kot novogradnjo. Prav tako ni bistveno, da bi bilo mogoče vsako od opravljenih del posebej ali posamezne sklope teh del šteti za rekonstrukcijo. Bistveno je, da celota opravljenih del iz navedenih razlogov predstavlja novogradnjo.
ZBPP člen 14. ZSV člen 23, 23/3. ZUP člen 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - vrednost nepremičnine - načelo zaslišanja stranke
Organ je kot vir za ugotavljanje vrednosti solastnikovega deleža na stavbi uporabil spletni portal „nepremičnine.net“. Katere podatke oz. v zvezi s kakšnimi nepremičninami je organ pri tem vpogledal ter jih nato uporabil, iz obrazložitve ni razvidno. Sodišče zato ne more preizkusiti pravilnosti ocenjene vrednosti tožnikove nepremičnine.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča s tega območja, ki so bila v družbeni lastnini in so danes v državni lasti (v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS), izvzeta iz pravnega prometa in je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije, po 3. točki prvega odstavka 19. člena Zden. Taka omejitev ob uveljavitvi ZDen za zemljišča v TNP ni veljala. Takrat je veljal 51. člen ZNKD, ki je določal, da spomenika ali znamenitosti v družbeni lastnini ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine. Zato se naravne znamenitosti v denacionalizacijskem postopku načeloma vračajo.
Z odločitvijo Vrhovnega sodišča je za nazaj prenehalo dejstvo (pravnomočno odpravljeno lokacijsko dovoljenje in zavrnjena zahteva zanj), ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. S tega vidika se pokaže, da je bila izpodbijana odločitev, sprejeta pred koncem sodnega postopka z revizijo, preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - namen zamolčanja podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Vrednost zamolčanega premoženja po ZBPP ni več pomembna, prav tako ni več pomembno in upravni organ zato več niti ne ugotavlja, ali je prišlo do zamolčanja premoženja z namenom, da bi se s tem pridobila brezplačna pravna pomoč, ki je prosilec sicer ne bi mogel dobiti.
ZIPRS0809 člen 21. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 3.
Ker je bila že v osnovnem besedilu javnega razpisa višina sredstev javnega razpisa določena zgolj okvirno, torej približno, naknadno znižanje teh sredstev ni nezakonito.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka - stranka v postopku - upravičena oseba
Predlagateljica obnove po določbi 74.b člena ZGO-1 ni imela pravice do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je bil predlog za obnovo utemeljeno zavržen, saj ga ni vložila upravičena oseba.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - izpodbijanje domneve o varni tretji državi - zavrženje prošnje
Tožniki so se pred prihodom v Slovenijo daljši čas (11 dni) nahajali na ozemlju Republike Hrvaške, kamor so dne 26. 8. 2010 zakonito vstopili in se prijavili za prebivanje na različnih naslovih. S posplošenimi tožbenimi navedbami in ob dejstvu, da v tožbi in tudi na osebnem razgovoru ob vložitvi ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v zvezi z uporabo koncepta varne tretje države niso z ničemer nakazali, da bi jim vrnitev na Hrvaško morebiti lahko povzročila kršitev katerekoli temeljne človekove pravice, niso omajali prepričanja sodišča, da je odločitev tožene stranke zakonita. Polnoletni tožniki so namreč na izrecno vprašanje uradne osebe, ali so na Hrvaškem v relevantnem obdobju imeli kakšne probleme, odgovorili nikalno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zavrnitev zahteve za razrešitev odvetnika
Tožena stranka je v obširni obrazložitvi odgovorila in se opredelila do vseh navedb tožnika v vlogi za razrešitev imenovanega odvetnika A.A. z obširno argumentiranimi razlogi, ki jih tožnik v tožbi konkretno ne izpodbija. Iz tožbe izhaja le, da je tožnik nezadovoljen z odločitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, tožnik pa ne navaja ničesar konkretnega, niti ne zatrjuje, da izpodbijana odločba ne bi bila zakonita.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti in predložiti že v rednem postopku.
Arhivski dokumenti iz javnih arhivov so zainteresiranim osebam vseskozi dostopni, kar pomeni, da ni mogoče uspešno trditi, da strankam tekom rednega denacionalizacijskega postopka niso bili dosegljivi.
davčna izvršba - izterjava neplačanega RTV prispevka - izvršba na denarne prejemke - ugovor izvršljivosti - vročitev odločbe
Da je bila tožniku odločba, ki se izvršuje, pravilno vročena na naslovu, čeprav tam v času vročitve ni več opravljal podjetniške dejavnosti, izkazuje podpis na vročilnici odločbe, za katerega tožnik v postopku ne trdi, da ni njegov.
društvo - vpis sprememb v register društev - zavrnitev vpisa spremembe temeljnega akta - združevanje društev v zvezo - neskladnost temeljnega akta z zakonom
Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Navedena pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v zvezo društev (v tem primeru se združujejo društva kot pravne osebe, medtem ko se v društva združujejo fizične osebe) velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrskemu organu nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev in preizkus, ali je temeljni akt v skladu z določbami ZDru-1.
V konkretnem primeru predlagane spremembe določb statuta kot najvišjega temeljnega akta zveze niso v skladu z zakonom, ker na podlagi določb 8. in 16. člena ZDru-1 o članstvu v društvo oziroma o združevanju v zvezo, ter ob upoštevanju načela samostojnosti in načela prostovoljnosti zveza ne more sama neposredno včlanjevati članov v svoja medobčinska društva, ki so člani zveze, zaradi česar je bila tožnikova zahteva za vpis sprememb statuta v register utemeljeno zavrnjena.
ZIN člen 32. ZJC člen 14. Odlok o občinskih cestah v Občini Litija člen 46, 62.
ukrep občinskega inšpektorja - občinska cesta - ovira na cesti - odstranitev ovire
V obravnavanem primeru sta skali onemogočali promet na javni poti in s tem ovirali njeno uporabo kot tudi ogrožali varnost javnega prometa in udeležencev v prometu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je občinski inšpektor pravilno odredil odstranitev navedenih skal v skrajšanem postopku, saj je šlo za nujni primer v javnem interesu, ki ga ni bilo mogoče odlagati.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke - izvedeniško mnenje - presoja dokazov
Upravni organ bi moral, ker je odločil v nasprotju z ugotovitvami izvedenca, v obrazložitvi odločbe natančneje pojasniti, zakaj se z izvedencem ne strinja, stranki pa bi tudi moral dati možnost, da se z ugotovitvami pred izdajo odločbe seznani in da poda nanje tudi morebitne pripombe.
brezplačna pravna pomoč - stranka v postopku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, zato tudi ne more biti stranka (aktivno legitimiran) v upravnem sporu. Z izpodbijano odločbo se namreč ni poseglo v njegov pravni položaj, temveč v pravni položaj prosilke.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - izjava prosilca
Glede na izjavo tožnice, da brezplačne pravne pomoči več ne potrebuje, je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 42. člena ZBPP pravilno ugotovil, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih je potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
V zadevi ni pomembno, da tožnik ni želel podati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima delnice, niti da z zneskom od prodaje delnic ne bo mogel pokriti stroškov zastopanja. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženjsko zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivale na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja se ugotavlja, ali so bili za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni zakonski pogoji, zato navedbe tožeče stranke, ki merijo na tožnikove zahteve po realizaciji prejšnjih dogovorov in na to, da je tožnik upravičen do odškodnine, ne morejo biti predmet obravnave.
ZLPLS člen 14a, 14a/3. ZUP člen 35, 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36.
javni razpis - izločitev uradne osebe - pritožbeni postopek - sofinanciranje iz javnih sredstev - pooblaščena uradna oseba - organ, pristojen za odločanje
Če je bila uradna oseba udeležena v postopku na prvi stopnji, na drugi stopnji ne sme opravljati nobenih posameznih dejanj v postopku.
V tretjem odstavku 14. a člena ZLPLS je določeno, da se organ fundacije, pristojen za odločanje o pritožbi, določi s pravili fundacije, zato gre po presoji sodišča pri Komisiji za pritožbe, ki sladno s 36. členom Pravilnika odloča o morebitnih ugovorih, za organ druge stopnje, določen skladno z zakonom.