nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe
V skladu z 43. členom ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu 2. odstavka 41. člena ZBPP. O tem, ali je v danem primeru šlo za takšno situacijo, odločba tožene stranke nima razlogov, niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bili ti kakorkoli presojani. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z dosedanjim potekom postopka oziroma z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku, zato se odločbe ne da preizkusiti.
davčni postopek - upravni postopek - stranka v postopku - aktivni družbenik - ugotovitvena odločba
ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.
Upravno sodišče Republike Slovenije mora po določbi 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1, med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, zato se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi.
ZUP člen 2, 2/1, 2/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 1, 7.
storitev varnega elektronskega vročanja - upravna zadeva - pravna praznina - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V Pravilniku o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih opredeljen način vzpostavitve varnega elektronskega vročanja nedvomno ne ustreza definiciji upravne zadeve v smislu ZUP, saj do odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi z odločbo v smislu ZUP sploh ne more priti. Tudi iz določb ZPP ne izhaja, da bi šlo v tovrstnih primerih za upravno zadevo. Sodišče se zato ne strinja s tožnikom, da bi bilo treba, ker gre za pravno praznino, zadevo obravnavati po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nerazumna zadeva - odškodninska odgovornost
Definicija očitno nerazumna zadeva pomeni, da je treba pojasniti v čem je zahteva oziroma pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ni pa naloga tožene stranke, da pri presojanju upravičenosti do BPP presoja popolnost trditvene podlage, s katero v konkretnem primeru tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - postavitev novega odvetnika
V konkretnem primeru je organ za BPP na zahtevo odvetnika in upravičenca postavil drugega odvetnika. Iz izreka izpodbijane odločbe, ki edini postane pravnomočen, sodišče ne more ugotoviti, kje naj bi bila korist tožeče stranke prizadeta oziroma v čem bi bila takšna odločba sploh lahko nezakonita.
davčni postopek - upravni postopek - stranka v postopku - aktivni družbenik - ugotovitvena odločba
ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskimi akti - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
Obravnavani objekt ni predmet sanacijskega PUP, zato po eni strani ni podlage za njegovo legalizacijo mimo pogojev splošnega PUP, po drugi strani pa zaradi drugačne pravne podlage tožnik ne more uveljavljati neenakopravnega obravnavanja v primerjavi z objekti, za katere je legalizacija omogočena s sanacijskim PUP.
ZEKom člen 141, 144. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - ukrepi za odpravo nepravilnosti - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Tožena stranka je v nadzornem postopku preverjala izpolnjevanje odločbe z dne 11. 10. 2007, s katero je tožečo stranko določila za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu in ji naložila določene obveznosti. Ravnanje, ki ni bilo skladno s to odločbo, je tožeči stranki prepovedala z odločbo z dne 4. 9. 2008 in ji naložila odpravo nepravilnosti. Ker tožeča stranka nepravilnosti ni odpravila, pa je izdala izpodbijano odločbo.
Če se v nadzornem postopku ugotovi kršitev že prej naložene obveznosti, je zmotno stališče tožeče stranke, da se ji z odločbo, izdano v tem postopku, nalaga nova obveznost (v storitvi ali opustitvi) za nazaj in zato odločba ni izvršljiva. Po vsebini se z nadzorno odločbo ugotavlja kršitev (ta ugotovitev je vključena v izrečeni ukrep) in izreka ukrep za odpravo nepravilnosti. Ta ukrep se po logiki stvari nanaša na čas od ugotovljene kršitve. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker cen za nazaj ni mogoče spreminjati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - skrajšani postopek - nelegalna gradnja - neskladna gradnja
V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Sestavni del gradbenega dovoljenja je PGD v delu, ki se nanaša na dela, dovoljena s 1. točko izreka gradbenega dovoljenja in ne na vsa dela, predvidena s projektno dokumentacijo.
Izvedenih gradbenih del, ki niso zajeta z izdanim gradbenim dovoljenjem, z gradbenim dovoljenjem ni mogoče usklajevati, saj je s temi deli narejena nadzidava in prizidava objekta, za kar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca - varovalni pas ceste
Soglasodajalec je v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah pristojen zgolj za varovanje občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, kar udejanji preko določitve projektnih pogojev (ki morajo biti dani v okviru pristojnosti) in presoje skladnosti projekta z njimi. Nikakor pa v ta okvir ne sodi presoja skladnosti projekta s prostorskim aktom in z njim načrtovanih gradenj, kolikor presega opisani namen in ki je v izključni pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve.
lastninjenje družbenega premoženja - infrastrukturni objekt v lasti države - mala hidroelektrarna
Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 19, 19/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - upravna odločba
Ne po ZVO-1, ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi 6. točke 19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta zakonitem postopku, ki sama po sebi strank ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.
stanovanjski inšpektor - izvršitev inšpekcijske odločbe - pristojni organ - razveljavljen 127. člen SZ-1.
V obravnavani zadevi, v kateri je med drugim sporno, ali so tožniki izpolnili svojo obveznost, do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, zato se glede vprašanja pristojnosti organa, ki je izdal izpodbijani sklep, 127. člen SZ-1 ne sme uporabiti.
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente izpitne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed kriterijev iz Pravilnika.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok - stranka v postopku
Določbe, ki se nanašajo na roke za vložitev predloga za obnovo postopka, so kogentne, kar pomeni, da jih morata tako upravni organ kot tudi sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.
Roke, v katerih je mogoče predlagati obnovo postopka, določa 263. člen ZUP, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena rok teče od dneva, ko je predlagatelj izvedel, da je bila odločba izdana. T.i. subjektivni rok je torej nedvomno potekel, glede na to, da je bilo gradbeno dovoljenje, v katerem je sporna parcelna številka, izdano že v letu 1989.
Sporna dela niso zajeta v gradbenem dovoljenju že zato, ker so izvedena po projektni dokumentaciji, ki je bila izdelana za pridobitev gradbenega dovoljenja. Katera dela po PGD projektu so s tem gradbenim dovoljenjem dovoljena, je namreč navedeno v alinejah 1. točke izreka gradbenega dovoljenja.
ZBPP člen 34, 34/2. ZSV člen 23, 23/3. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove preskrbe v postopku za dodelitev denarne in socialne pomoči 6, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnin
Pristojni organ se pri ugotavljanju vrednosti stavbe v lasti tožnice ne bi mogel oziroma smel opreti zgolj na podatke o cenah v ponudbah za prodajo primerljivih stavb, objavljenih na spletni strani. V skladu s 3. odstavkom 23. člena ZSV je namreč način ugotavljanja vrednosti premoženja urejen v Pravilniku o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne preskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči.