zamenjava vozniškega dovoljenja - uporaba podzakonskega predpisa
Predmet spora je dokončni upravni akt, s katerim je prvostopni organ zavrnil tožnikovo vlogo za izbris opombe (21800 A le do 50 km/h) v vozniškem dovoljenju upoštevaje, da je tožnik dne 29. 10. 2009 opravil vozniški izpit za voznika motornih vozil kategorije A (brez omejitev).
Pri svoji odločitvi se je prvostopni organ oprl na določila 1. odstavka 147. člena ZVCP, veljavnega v času odločanju o tožnikovem zahtevku v povezavi s tedaj veljavnimi določili Pravilnika o vozniških dovoljenjih, ki je bil izdan na podlagi noveliranega ZVCP (ZVCP-1E). Slednji med drugim v 102. členu določa, da morajo vsi imetniki vozniških dovoljenj najpozneje v 10-ih letih od uveljavitve tega zakona zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na obrazcih, predpisanih med drugim s Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05) z vozniškim dovoljenjem na obrazcu, ki bo predpisan v skladu z Direktivo 2006/126/ES. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja obdržijo imetniki vozniških dovoljenj vse pravice, ki izhajajo iz tega vozniškega dovoljenja.
ZPSto-2 tožnici kot izvajalki univerzalne poštne storitve ne daje pravice sodelovati v vlogi stranske udeleženke v postopku izdaje ugotovitvenih sklepov na podlagi drugega odstavka 24. člena v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena ZPSto-2, te pravice pa ji ne daje niti kateri drugi pravni predpis.
Tožnik vozil ni nabavil od družbe, ki je navedena na računih (gre za ponarejena računa), zato nima pravice do odbitka vstopnega vstopnega DDV na podlagi 63. člena ZDDV-1 v zvezi z omenjenima dvema avtomobiloma.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Pav tako ni sodišču posredoval tožbe, prevedene v slovenski jezik, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZNSVS člen 26a, 26a/2, 26č, 26č/2, 26e. SZ-1 člen 10.
javni poziv - javni poziv za dodelitev subvencije - subvencije mladim družinam - pogoji za dodelitev subvencije - gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo zidanice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zakonodajalec pogoja pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja ni vezal na pojem „stanovanja“ in zato z argumentom, s katerim je upravni organ zavrnil vlogo tožnika, tega ne bi smel storiti, ampak bi moral upravni organ pri izdaji odločbe uporabiti 10. člen SZ-1. Tega določila pa upravna organa na prvi in drugi stopnji nista uporabila. Kajti z vidika 10. člena SZ-1, ki ureja pojem primernega stanovanja, izhaja, da bi tožnik moral - poleg tega, kar je v postopku izkazoval, to je, da je reševal prvo stanovanjsko vprašanje s tem, ko v predmetnem objektu z določeno razporeditvijo prostorov in površine živi z družino, plačuje davke, da imajo na navedenem naslovu člani družine dovoljenje za stalno prebivanje, da geodetska uprava predmetno nepremičnino vodi v evidenci kot stanovanjsko hišo, da je po Zakonu o evidentiranju nepremičnin kot dejanska raba določena stanovanjska raba – izkazati tudi, da ima uporabno dovoljenje in da objekt ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena SZ-1.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava - strokovno mnenje komisije
Pomanjkljiv ugotovitveni postopek ni v skladu s temeljnim načelom, po katerem je treba v čim večji meri, kolikor je to po strokovnih kriterijih sprejemljivo in uresničljivo, zagotoviti integriranost otrok s posebnimi potrebami v šolah, ki jih obiskujejo ti otroci. Osnovna šola ima namreč obveznost, da za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotovi strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov. Izobraževanje mora potekati po načelu enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok. Za predmetno zadevo je pomembno tudi, da mora biti organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja. V predmetni zadevi sta napaka v razlagi materialnega prava ter pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje še toliko bolj pomembna, ker izpodbijani odločbi ne pomenita samo to, da bi moral A.A. zamenjati osnovno šolo in s tem izobraževalno in socialno okolje, v katerem je navezal prijateljske in družabne stike z učitelji in učenci ter se morda v njem (zelo) dobro počuti, ampak bi moral zaradi izpodbijanih odločb za daljša časovna obdobja celo zapustiti svoj dom in bistveno zmanjšati neposredne stike z materjo, s katero sicer živi, tekom delovnega tedna od ponedeljka do petka popoldne, saj bi živel v Ljubljani. Izpodbijani odločbi torej posegata v pravico do zasebnosti in družinskega življenja mladoletnega A.A. in njegove matere.
dovoljenje za stalno prebivanje - stranka v postopku - zavrženje vloge
Izpodbijano dovoljenje ni bilo izdano na prošnjo tožnice. Tožnica v upravnem postopku, v katerem je bilo dovoljenje izdano, ni sodelovala kot stranka (z interesom). Zato je tožena stranka njeno vlogo utemeljeno zavrgla.
ZRud člen 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-1. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov člen 12. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za izvajanje rudarskih del - velikost pridobivalnega prostora - dopolnitev vloge - rudarski projekt - upravni spor - tožbena novota
Dovoljenje za izvajanje del po 50. členu ZRud, za katerega je tožena stranka dala vlogo, med točno določenimi področji, ki jih zajema, ne vsebuje samega dovoljenja za izkoriščanje (to določa 2. točka prvega odstavka 48. člena zakona in je postopek ločen). Zaradi več desetletij vodene nedoslednosti obravnavanega kamnoloma je bilo treba z odločitvijo upravne enote takšno stanje dokončno urediti. Velikost pridobivalnega prostora je med različnimi strankami v postopkih sporna že vse od leta 1971, in ker je navedeno dovoljenje za izkoriščanje, ki je del revidiranega projekta, že od leta 1980, četudi se je dejansko stanje v naravi v tem času spreminjalo, je odločitev obeh upravnih organov za dokončno ureditev tega stanja pravno utemeljena.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija
Tožnik v tem postopku, ki se nanaša le na dovolitev parcelacije, pri čemer je površina nepremičnine, predvidena za parcelacijo, določena že z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ugovora, ki se nanaša na površino parcele, potrebne za namen razlastitve, ne more uspešno uveljavljati.
napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje - zahtevana izobrazba - spregled pogoja izobrazbe
Boniteta iz 146. člena ZOFVI velja le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali delo na delovnem mestu, za katero po ZOFVI niso več izpolnjevali predpisanih pogojev in so ta dela opravljali neprekinjeno. Ker se je v obravnavanem primeru tožnica zaposlila v Osnovni šoli C. po uveljaviti določbe 146. člena ZOFVI, to pomeni, da so zanjo ob tej zaposlitvi veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar posledično pomeni, da prehodna določba 146. člena zanjo ne more veljati.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 14, 18.
Navodila za sledljivost živil v trgovini niso obvezen pravni vir, vendar pa mora organ prve stopnje kot ožji strokovnjak na tem področju natančno obrazložiti, zakaj v konkretnem primeru veljajo določeni (višji) standardi in na kakšni pravni osnovi.
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-2, 88, 88/1, 88/5. ZKP člen 508, 508/2, 510. ZIKS-1 člen 8, 8/3, 107.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - predhodna obsojenost - novo kaznivo dejanje
Komisija za pogojni odpust je pri odločanju imela na voljo vse potrebne podatke. Ne glede na pozitivno oceno zavoda, ki izhaja iz poročila, ki ga je komisija pri odločanju upoštevala, pa sta na njeno oceno, da ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja, na podlagi katere je tožnikovo prošnjo za pogojni odpust zavrnila, odločilno vplivali okoliščini predhodne obsojenosti tožnika in teka novega kazenskega postopka zoper tožnika za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - pravnomočnost odločbe - dopolnilna odločba
Sodišče ugotavlja, da odločba z dne 28. 12. 2006 prav glede 3. tč. izreka, to je v delu, v katerem ni bila odpravljena (z odločbo drugostopenjskega organa z dne 20. 8. 2007), ni postala pravnomočna. O pritožbi zoper to odločbo drugostopenjski organ ni odločil v celoti; z odločbo z dne 20. 8. 2007 je namreč pritožbi delno ugodil (glede 2. točke izreka, ki jo je odpravil), v preostalem pa o njej ni odločil, pač pa je po nadzorstveni pravici le še odpravil del 1. točke izreka in zadevo v tem obsegu vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako pravno stanje pa narekuje izdajo dopolnilne pritožbene odločbe.
Prvostopenjski organ tožniku ni priznal odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je tožnik prejemal od treh dobaviteljev, ker je ugotovil, da v obravnavanih primerih ni prišlo do dobav blaga s strani izdajateljev računa in da je šlo za fiktivne posle. Tožnik ni dokazal, da bi mu bila opravljena dobava blaga (odpadnih surovin) s strani izdajateljev računov, zato tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV po spornih računih.
ZUP člen 238, 238/3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - površina GERK-a - dejanska raba - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - pritožbena novota
Tožnik pripomb na zapisnik v smeri izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ugotovljenih pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, ni podal. Niti v pritožbi niti v tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma zakaj je tem dejanskim ugotovitvam prvič oporekal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka OMD ter v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, izpodbijano v tem postopku. Tako je glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP pravilna odločitev pritožbenega organa, ki pritožbenih ugovorov glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda ni upošteval.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - podpis zapisnika o mejni obravnavi
Dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, zato se šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni račun - navidezni pravni posel - upravljanje storitev varovanja - nakup tovornih vozil - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da gre za transakcije, ki pomenijo goljufijo DDV. Vendar je že dovolj očitek, da so računi pomanjkljivi, saj ZDDV strogo določa podatke, ki jih mora vsebovati prejeti račun, da je na njegovi podlagi mogoče uveljaviti pravico do odbitka vstopnega DDV. Formalno pomanjkljivega računa ni mogoče dopolniti z drugimi dokazili, pa čeprav bi se račun nanje izrecno skliceval. Račun mora vsebovati podatke o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev. Storitev na računu mora biti opisana tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil dejansko opravljen.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - oproščene dobave blaga znotraj skupnosti - nakup motornih vozil in priklopnikov
Oprostitev plačila DDV je možna le, če davčni zavezanec izkaže, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV. Ker gre za davčno oprostitev, je potrebno navedeno določbo tolmačiti restriktivno (ozko), saj gre za uveljavljanje oprostitve iz točno določenega naslova. Izpolnitev pogojev iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV lahko davčni zavezanec izkaže le z relevantnimi dokazi, torej z verodostojnimi pisnimi listinami. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bilo blago (tovorna motorna vozila) odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropskih skupnosti, saj ni imel dokumenta o oddaji vozila kupcu, ni imel blagajniškega prejemka o plačni kupnini, ni razpolagal s korespondenco o prodaji.
Aktivni družbenik je oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. Tožnik je imel v družbi 100% poslovni delež, kar pomeni, da je v izbrisani družbi pred njenim izbrisom imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Ker je imel tožnik položaj aktivnega družbenika, je odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
Komisija za cepljenje v svojem mnenju sicer navaja, da je proučila predlog tožnikov, vendar pa se do razlogov, glede katerih tožnika menita, da so ovire za cepljenje, ni opredelila in nanje ni odgovorila. Zgolj njen sklep, da ni zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja še ne pomeni ustrezne obrazložitve njenih ugotovitev in strokovnih dognanj.
Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti podlaga za izdajo upravne odločbe. V takem primeru mora upravni organ zahtevati dopolnitev mnenja.