gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba namembnosti objekta - rekonstrukcija objekta
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/, 100 in 101/3 in ne na novonastalih parcelah, ki naj bi nastale z razdelitvijo predmetnih zemljišč, zato bi tožnika že ob prejemu gradbenega dovoljenja lahko ugotovila, da do razdelitve zemljišč s parcelacijo še ni prišlo. Zato tudi ni mogoče trditi, da dejstvo, da parcelacija v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila izvedena, v prejšnjem postopku ni bilo znano in ga zato ni bilo mogoče navesti že takrat.
Za vsako izvedbo del, ki predstavlja takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, zaradi katere se povečajo vplivi objekta na okolico (sprememba namembnosti) oziroma za spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave (rekonstrukcija objekta), je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma spremembo gradbenega dovoljenja.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe implicitno izhaja, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, ne da bi bilo iz obrazložitve razvidno, na katerih podatkih ta ugotovitev temelji. Tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče prav iz ničesar razbrati, kar onemogoča njen preizkus. Zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, ali sta bila pri odločitvi o obnovi postopka spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana tudi za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, ki jo je tožnica smiselno uveljavljala v svojem predlogu. Razlogi izpodbijane odločbe so torej pomanjkljivi v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 člen 1, 2.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - odsotnost oznake „CE“ in izjave o skladnosti - prepoved dajanja v promet električne opreme - neskladnost zakona z Uredbo EU
Tožena stranka bi morala neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 , ne pa določbi 3. in 4. člena ZTZPUS-UPB1. V konkretnem primeru je napaka še toliko večja zaradi tega, ker določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe. Že »dostopnost na trgu« po členu 2(1) Uredbe pomeni dobavo za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, tožena stranka pa v konkretnem primeru ni ugotovila, da je tožnik nabavil proizvod v okviru njegove gospodarske dejavnosti, ampak med strankama ni sporno, da ga je tožnik nabavil za lastno (u)porabo. Po členu 2(2) „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti. Tožnik je zatrjeval okoliščine, ki ne kažejo na to, da je proizvod namenjen za trg v EU. Ker je tožena stranka uporabila ZTZPUS, a bi morala neposredno uporabiti Uredbo, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
URS člen 14, 125. ZOFVI člen 2, 81. ZUP člen 214. ZJF člen 7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje periodičnih publikacij - pogoji za dodelitev sredstev - pravni status izdajatelja publikacije - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tožena stranka ni pojasnila in utemeljila razlogov za razlikovanje med tistimi ponudniki, ki imajo status društva in javnih zavodov, in drugimi ponudniki, to je gospodarskimi družbami, kamor spada tožeča stranka. S tega vidika je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva.
Izpodbijana odločba je tudi nezakonita, ker tožena stranka ni imela ustrezne pravne podlage, da je na razpisu razlikovala med društvi in javnimi zavodi na eni strani in zasebnimi gospodarskimi subjekti na drugi strani na tak način, da je vnaprej, v javnem razpisu, izključila možnost sofinanciranja slednjih. Javni razpis oziroma točka 3.1. iz javnega razpisa namreč ni predpis v smislu 7. člena ZJF. Predmetni javni razpis je bil objavljen na podlagi oziroma v zvezi z določilom 81. člena ZOFVI, ki v 16. alineji 7. odstavka pravi, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in sicer sredstva za mladinsko in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cen strokovne literature. Iz tega zakonskega določila torej ne izhaja, da bi lahko tisti, ki ponuja sofinanciranje, vnaprej izključil določene izdajatelje glede na njihov pravni status.
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v naravni pas - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - javni interes - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb postopka
Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi organ v vseh relevantnih določbah upošteval Uredbo o vrstah objektov glede zahtevnosti, zato se odločba ne da v zadostni meri preizkusiti z vidika zakonitosti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je pred izdajo izpodbijane odločbe podal vlogo v smislu pridobitve soglasja za namestitev ograje glede katere je šlo za molk občinskega organa, kar je tožena stranka vedela, zato bi morala nujno z odločitvijo počakati, da bi občinska uprava odločila o vlogi za soglasje. To namreč v konkretni zadevi zahteva načelo sorazmernosti, kajti tožnik je prepričljivo utemeljeval, da je s postavitvijo ograje varoval kmetijsko zemljišče in zagotavljal varno pašo ter s tem svojo lastninsko pravico, tožena stranka pa glede na naravo in karakteristike predmetne javne poti in prometa na njej ni z ničemer utemeljila nujnosti takojšnje odstranitve ograje zaradi varstva javnih interesov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe, pristojni organ ni navedel nobene pravne podlage, na podlagi katere je bila tožniku naložena obveznost. Tudi izrek je nedoločen, kaj ti vsebuje dva roka, 15 dni in 8 dni.
izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - pogoji za izvolitev v naziv - tajne volitve
Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v konkretnem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - sodelovanje upravnika v postopku
Specialna procesna določba iz 2. odstavka 125. člena SZ-1 določa, da mora inšpekcijski organ dati upravniku možnost, da se izjavi o razlogih za izdajo odločbe pred njeno izdajo in to je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno, česar tožnik ne zanika. Dejstvo, da je pobudo za inšpekcijski postopek dal upravnik in da ob priložnosti ogleda ni podal pripomb, ker se je strinjal z inšpekcijskim postopkom, ne pomeni, da je bila določba 2. odstavka 125. člena SZ-1 kakor koli kršena.
ZZUZIS člen 17, 27. Pravilnik o pitni vodi člen 10, 21.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba z neoporečno pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - dolžnosti upravljalca sistema
Z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta ni pomembno, kje je do konkretnega onesnaženja na določen dan prišlo, ampak je bistveno, da ima tožnik kot upravljavec vzpostavljen učinkovit sistem za notranji nadzor v smislu 1. odstavka 17. člena ZZUZIS in Pravilnika o pitni vodi ter da v primerih omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode takoj obvesti uporabnike.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obročno plačilo davčnega dolga - število obrokov - za odločitev relevantno dejansko stanje
Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za plačilo obveznosti v 24 obrokih iz 101. člena ZDavP-2, prav tako pa tudi ne pogojev iz 1. odstavka 103. člena ZDavP-2, ji je bilo na podlagi 2. odstavka 103. člena ZDavP-2 odobreno obročno odplačilo davčnega dolga v treh obrokih, kar je zanjo glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje po določbah ZDavP-2 najugodnejša odločitev. Z razlogi, ki jih tožnica dodatno uveljavlja v tožbi, ne more uspeti. Predmet tega upravnega spora je namreč izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa o obročnem plačilu davčnega dolga, glede na dejansko stanje, kot je obstajalo in bilo ugotovljeno v času odločanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Tožnik opravičljivih razlogov oziroma okoliščin za zamudo roka za vložitev pritožbe niti ni zatrjeval, niti jih ni izkazal, saj domnevne zamude pri vložitvi pritožbe ne more upravičiti le s pavšalno navedbo, da v kratkem roku ni mogoče pripraviti in vložiti pritožbe. Zato je pričakovanje tožnika, da bi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper sklep uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožbo zoper sklep o zavrženju prijave na razpis za mesto generalnega državnega tožilca je treba vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti prepozno, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo. Pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, je v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju prepozne tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Sodišče mora v kazenskem postopku poleg ugotovljenega dejanskega stanja po določbah KZ upoštevati tudi procesne določbe ZKP, ki se nanašajo na domnevo nedolžnosti, dokler krivda obdolženega ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, kot tudi določbo, ki se nanaša na načelo iskanja resnice (17. člen ZKP) z upoštevanjem odločilnih dejstev, ne samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica se ni imela možnosti izjasniti do tega, da naj 5. 12. 2010 ne bi opravila posveta s stranko A.A. in da naj bi prišla zaradi posveta s stranko B.B. Tožnica je k stroškovniku predložila dokazilo o opravljenem posvetu svetovalca, in sicer gre za izjavo A.A. o tem, da potrjuje opravo posveta pri tožnici dne 5. 12. 2010. V izpodbijanem sklepu pa se tožena stranka do tega dokazila ni opredelila in je tako obrazložitev pomanjkljiva, zato se sklepa ne da preizkusiti.
Razlogi za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da se poslovnega dogodka ne more upoštevati kot kratkoročni poslovni dolg, ovrednoten na podlagi ustreznih listin za opravljeno gradbeno storitev podjemnika. Organ prve stopnje ne pojasni zakaj tožnik po prejetem računu za opravljeno delo ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV po 40. členu ZDDV. V obrazložitvi organ prve stopnje sicer navaja, da je bil sklenjen dogovor o predčasnem obračunu izvedenih del po podjemni pogodbi. Iz dogovora je namreč razvidno, da sta se stranki dogovorili, da se namesto avansa izdela predčasni obračun izvedenih del v višini pogodbene vrednosti, in da prejeti predčasni obračun za izvedena dela in njegovo izvršeno plačilo, ter glede na pogodbeno določilo plačilo obveznosti, pomeni plačilo za dela, ki še niso bila opravljena. Navedeno bi lahko pomenilo, da tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, ker ni bila izdana ustrezna listina - to naj bi bi predračun za predplačilo (oz. avansni račun). Kako ta pomanjkljivost vpliva na okoliščino (dejstvo), da je bil zapisnik o primopredaji izvedenih del sestavljen dne 15. 3. 2007, torej v tem davčnem obdobju, pa se davčni organ ni opredelil. Po presoji sodišča je to okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri ugotavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV po določilih ZDDV-1.
ZDSS-1 člen 7, 7-3. ZPP člen 18, 19, 23. ZUS-1 člen 22.
priznanje pravice do denarnega nadomestila - dopustnost upravnega spora - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet spora priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi Zakona o urejanju trga dela. Za presojo zakonitosti tega sklepa je pristojno Delovno in socialno sodišče.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5, 5/1.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost zemljišča - pojem sedanje vrednosti - namembnost zemljišča ob podržavljenju - kmetijska zemljišča - spremljanje tržnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov
Napačno je strankino stališče, da pojem „sedanja vrednost“ iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo. Ustavno sodišče RS je namreč že pojasnilo, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavka 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da je pri določanju višine odškodnine treba upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe.
Glede na to, da metoda spremljanja cen kmetijskih zemljišč v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije ni predpisana, sodišče meni, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uporabilo ustrezen način zbiranja podatkov (iz uradno dostopnih cen kmetijskih zemljišč, ki jih pridobiva iz evidenc upravnih enot, ko le te odločajo o prodaji kmetijskih zemljišč).
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne, glede na to, da se odločba izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva in se mora aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti.
Ničnost po 6. točki 279. člena ZUP je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v zakonu, na podlagi katerega se obravnava sporni primer, že vnaprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnika v obravnavanem primeru niti ne zatrjujeta, niti je, po vsebinski presoji tožbe, ni ugotovilo sodišče v materialnih predpisnih določbah, ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja.
V obravnavanem primeru gre za odločanje v zadevi plačila sodne takse v pravdni zadevi, kjer je izpodbijana akta izdalo Okrožno sodišče v svojstvu prvostopenjskega sodišča, ki je odločalo v pravdni zadevi. Izpodbijana akta sta bila torej izdana v zvezi s pravdnim postopkom, kjer upravno sodišče ni instančni organ okrožnemu sodišču.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 15.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - primerno stanovanje - slabo zdravstveno stanje
V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.