brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnici je bila s pravnomočno odločbo organa za brezplačno pravno pomoč izrečena šestmesečna prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč, zato so bile tožničine prošnje, vložene v tem obdobju, pravilno zavržene.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 66, 66/3, 66/3-1.
soglasje za priključitev - dostop do javne ceste - pogoji glede dovoza - nekategorizirana občinska cesta
Po 1. točki 3. odstavka 66. člena ZGO-1 mora soglasje o priključitvi, ki se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja uporabi kot dokaz za minimalno komunalno oskrbo objektov (v konkretnem primeru dostopa do javne ceste), določati oz. mora iz njega izhajati način, kako mora investitor izvesti priključek, da se bo lahko priključil na infrastrukturo.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je organ štel, da se sporni pogoj glede širine dovoza, v zvezi s katerim je ugotovil nezmožnost izvršitve, razteza tudi na nekategorizirano občinsko cesto, ki je javno dobro, zato jo lahko po 1. odstavku 19. člena SPZ v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih uporablja vsakdo (splošna raba).
Da je tožena stranka mogla sprejeti odločitev o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zadevi v obrazložitvi odločbe to tudi argumentirati. Prav tako bi morala navesti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč - oprostitev plačila nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
Primeri oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč morajo biti v občinskem odloku vnaprej jasno in izrecno določeni, kar pomeni, da plačila ne morejo biti oproščena zemljišča, ki jih občinski odlok izrecno ne oprošča plačila nadomestila, četudi je zanje predpisan varstveni režim, ki omejuje njihovo uporabo.
Zemljišča v varovalnem pasu, ki služijo uporabi objektov na drugih zemljiščih, je glede na njihov namen, ki je zgolj v funkciji uporabe drugega zemljišča, treba šteti za zazidana, saj predstavljajo funkcionalna zemljišča drugih - zazidanih zemljišč.
Do pravno izkazane statusne spremembe ter prenosa premoženja je prišlo šele po uveljavitvi ZZad, zato za vračilo zadružnega premoženja po določbi 65. člena ZZad ni več pravne podlage in je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožnice za vrnitev premoženja.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
carine - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - poizvedbe pri tujih carinskih organih - postopek pred carinskimi organi drugih držav članic EU
Tožbeni ugovor o nespoštovanju načela enakosti v državah Evropske Unije oz. o neenakem obravnavanju, je neutemeljen, saj gre v obravnavani zadevi za pravno povsem ločen upravni carinski postopek pred slovenskimi carinskimi organi, zato dejanskega in pravnega stanja te konkretne zadeve ni mogoče dokazovati z dokazi, ki so bili izvedeni in uporabljeni v drugih državah članicah Evropske unije v drugem postopku.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - zavrženje tožbe
Upravičen vzrok za zamudo je tak vzrok, ki ni nastal po krivdi stranke oziroma v njeni sferi. Tudi če sodišče tožniku verjame, da je 25. 10. 2011 doživel hud živčni stres, ostaja neizkazano, zakaj ni tožbe vložil do izteka roka za njeno vložitev, to je do 9. 11. 2011, oziroma kaj mu je preprečevalo, da tega ni storil, bil pa je sposoben vložiti tožbo 11. 11. 2011, torej dva dni po izteku zakonskega roka. Tožnik zato po presoji sodišča ni izkazal, da ni kriv za zamudo.
koncesija - odvzem koncesije - stranka v postopku - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožeča stranka bi mogla izpodbijati odločbe, ki so predmet te tožbe, če bi imela status stranke ali stranskega udeleženca v postopku za izdajo teh odločb (ob nadaljnjem pogoju, da bi bile odločbe dokončne), s čemer bi bilo izkazano, da se je v postopkih za izdajo izpodbijanih odločb odločalo o njenih pravicah oziroma da je v teh postopkih varovala svoje pravne koristi; šele ob tem bi bila mogoča ugotovitev, da v upravnem sporu varuje svoj pravni položaj ter svoje pravice ali pravne koristi.
Tožeča stranka doslej ni odlagala obdelanih odpadkov, prav tako pa ni izkazala, da bo za obdelavo odpadkov poskrbela v bodoče. Ker je obdelava odpadkov bistvenega pomena za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, je odločitev, da se zahteva tožeče stranke za izdajo takšnega dovoljenja zavrne, pravilna.
Okoliščina, da sta si tožnika naknadno premislila ter sedaj zahtevata vračilo nacionaliziranega zemljišča v naravi, ne pomeni, da o zahtevku za denacionalizacijo ni bilo odločeno.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - osebni podatki - historični izpisek iz zemljiške knjige - seznam posestnikov
Z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.
Določilo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tožena stranka napačno uporabila, kajti po tem določilu se zahteva ne zavrne avtomatično, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Četudi ZDIJZ v obravnavanem določilu izrecno ne določa načela sorazmernosti glede poseganja v človekove pravice (3. odstavek 15. člena Ustave RS) oziroma načela praktične konkordance, gre v obeh primerih za splošni pravni načeli, ki ju je treba upoštevati, ko gre za kolizijo dveh pravic neposredno na podlagi Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Tožnica v postopku ni izkazala, da ni več lastnica zemljišč, katerih lastništvo je v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala. Predložena darilna pogodba namreč ni notarsko sestavljena in zato ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Vrnitev nadomestnih nepremičnin je možna samo na podlagi sporazuma, kar pomeni, da v primeru, ko sporazuma ni, organ brez izrecne privolitve strank ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je bila zahtevana.
Iz vsebine tožbe ni bilo mogoče razbrati, kateri akt se izpodbija s tožbo niti kdo ga je izdal in s tem osnovnih predpostavk za odločanje o tožbi. Ker tožnik pomanjkljivosti tudi po pozivu sodišča ni odpravil, je bilo treba vloženo tožbo kot nesposobno za obravnavanje zavreči.
ZUP člen 260, 260-9. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - nezahteven objekt - postavitev ograje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče na podlagi nesporne ugotovitve, da ograja sodi med nezahtevne objekte, kot pomemben sestavni del dejanskega stanja šteje ravno ugotovitev, ali je želel investitor postaviti ograjo „največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi“ oziroma je ograja “medsoseska in označuje potek meje“. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in njej priložena skica lege objekta na zemljišču točnega odgovora na to vprašanje ne dajeta, tudi zato, ker investitor v zahtevi sam navaja, da bo nova ograja nadomestila staro, ki leži ob parcelnih mejah, iz priložene skice pa odmik objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč ni razviden. Odločitev upravnega organa je bila zato najmanj preuranjena, sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - po krivdi nastali stroški
Določba tretjega odstavka 113. člena ZUP predpostavlja namerno povzročitev stroškov postopka, česar pa tožnik ne dokazuje. Nepravilna odločitev prvostopenjskega organa namreč sama po sebi ne predpostavlja krivdnega ravnanja, zato tožnik s sklicevanjem na to določbo ne more biti uspešen.
pogojni vpis v višji letnik - zamrznitev vpisa - izpolnjevanje pogojev za vpis - daljša bolezen
Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - očitno nerazumna zadeva
V postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči gre za prava neuke stranke, zato od strank ni mogoče pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP sodišče poudarja, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe
Obrazložitev akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi, mora omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo vsi konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta ocena izpolnjevanja vsakega od razpisanih meril. Kolikor obrazložitev akta takšnega preizkusa ne omogoča, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.