CIVILNO PROCESNO PRAVO - OROŽJE - PREKRŠKI - UPRAVNI SPOR
VS00046261
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 16, 16/1. ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZP-1 člen 205.
predlog za dopustitev revizije - orožni list - pogoj zanesljivosti imetnika orožja - hramba orožja - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - objektivni pomen revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navaja torej revizijske razloge in jih utemeljuje, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.
dovoljenost revizije - prepoved izvajanja streljanja – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – splošno in nekonkretizirano vprašanje – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da tudi sicer prepoved ravnanj, ki jih revidentu nalaga izpodbijana inšpekcijska odločba in za katere sam revident ves čas postopka zatrjuje, da jih ne in jih ni opravljal, s tega vidika ne more povzročiti nobenih hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZOro-1 člen 14, 14/2-2, 58, 58/1.
odvzem orožja in orožnega lista - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bili zaradi odvzema orožja njegova varnost oziroma varnost ljudi v njegovem lokalu oziroma izvajanje gostinske dejavnosti dejansko ogroženi. Revident tudi ni izkazal, da bi se morebitni ogroženosti lahko uspešno zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le z orožjem.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZOro-1 člen 50, 77, 82.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – lovska družina - odgovornost upravljalca strelišča - vodenje evidenc
Prekršek po 19. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 v zvezi z drugim odstavkom 77. člena ZOro-1 je lahko storjen le v primeru, da gre za civilno in ne lovsko strelišče, kar mora biti v postopku ugotovljeno. Sodišče pa ni odgovorilo na navedbe storilke, da v obravnavani zadevi niso podani znaki prekrška, saj gre za lovsko strelišče.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. Zoro-1 člen 14, 14/2-4, 17.
dovoljenje za nabavo orožja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bila njegova varnost oziroma varnost ljudi okrog njega kakorkoli dejansko ogrožena. Dejavnost strelskega društva, vključno s prevozi športnega orožja, pa sama po sebi še ne povzroča takšne ogroženosti. Revident ni izkazal niti, da bi se ogroženosti lahko zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le s tem, da bi sam imel orožje.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZOro-1 člen 8, 8/2, 67, 81, 81/1-2, 81/1-15.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - nošenje in prenos orožja
Zakonski znak prekrška po določbi 15. točke prvega odstavka 81. člena v zvezi z določbo 67. člena ZOro-1 je vnos orožja v Republiko Slovenijo, v obravnavanem primeru pa se je storilcu prekrška očitalo, da je skušal iznesti lovsko puško in strelivo iz Republike Slovenije brez evropske orožne listine - tako očitano ravnanje pa je treba pravno opredeliti po določbi 2. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi ali prenaša orožje brez orožne listine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOro-1 člen 14, 14/2-3, 16, 16/2-1, 16/2-4. KZ-1 člen 82.
orožje – odvzem orožja in orožnega lista – zanesljivost posameznika – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpostavljenim vprašanjem revident pomembnega pravnega vprašanja (od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi) ni izpostavil na zahtevani način, poleg tega pa odločitev v zadevi ni odvisna od izpostavljenega vprašanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OROŽJE
VS2006644
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2, 372-5. KZ-1 člen 31, 307, 307/1. ZOro-1 člen 28. ZObr člen 77.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja – hramba vojaškega orožja - pravna zmota – odločba o kazenski sankciji
Orožje, ki sodi v orožje kategorije A, to je vojaško orožje, ter bajonet za vojaško puško, ki je še v uporabi, predstavlja vojaško orožje, s katerim posameznikom promet ni dovoljen.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti strelišča
Med posameznike in strelske organizacije, ki so kot izjema navedene v tretjem odstavku 50. člena ZOro-1, sodijo le posamezniki - športni strelci in njihove organizacije, ki nimajo posebnega dovoljenja ministrstva za notranje zadeve in kot taki ne izvajajo dejavnosti strelišča, opredeljene v drugem odstavku 50. člena ZOro-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OROŽJE
VS2006517
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1. ZOro-1 člen 3, 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nedovoljen promet z orožjem - hramba orožja - trajajoče kaznivo dejanje – čas storitve
Trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem se prepovedana posledica obnavlja, je dokončano takrat, ko protipravno stanje preneha.
ZOro-1 orožje razvršča v različne kategorije glede na pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov posameznikov ter glede na namen orožja, ne pa glede na to, s kolikšne razdalje je mogoče z enim ali drugim orožjem drugega poškodovati ali mu odvzeti življenje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/3. ZOro-1 člen 14, 14/3-4, 17, 17/1-1.
dovoljenost revizije – dovoljenje za nabavo orožja – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, kaj pomeni pojem ogrožanja osebne varnosti v smislu 17. člena ZOro-1 oziroma po katerih merilih se opravi presoja izpolnjevanja navedenega pogoja za pridobitev orožnega dovoljenja, je že rešeno v praksi Vrhovnega sodišča, ne glede na to, da praksa Vrhovnega sodišča v večjem delu temelji na uporabi prej veljavnega Zakona o orožju, ki pa je bil v vsebinskem pomenu pogoja upravičenosti razlogov za izdajo dovoljenja bistveno enak. Izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje.
Revident glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu z navedbami, da se mu s sprejetimi odločitvami onemogoča, da ustrezno in v skladu z zakonom varuje svoje življenje, zdravje, lastnino in družino, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZOro-1 člen 2, 3, 3/3, 25, 81, 81/1-7, 81/1-19. ZP-1 člen 156 in 156/1-4, 171. ZKP člen 424, 424/1.
kršitev materialnih določb zakona – orožje - strelivo – posest orožja in streliva – hramba orožja in streliva – odvzem predmetov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen Zoro-1) se lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OROŽJE
VS2006081
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 307, 307/1. ZOro-1 člen 3, 4, 28, 34.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – hramba prepovedanega orožja - zbiranje orožja – najdba orožja
Čeprav je obsojeni razpolagal z dovoljenjem za zbiranje orožja, za zaseženo vojaško orožje takšnega dovoljenja ni imel (iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi ustrezne postopke za to že vsaj sprožil), zato je zaseženo orožje hranil protipravno.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – posest orožja in streliva
Že iz jezikovnega pomena določbe 4. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) izhaja, da je ni mogoče razlagati tako, da je za obstoj prekrška potrebna hkratna posest orožja in streliva, temveč zadošča zanj že posest orožja ali streliva (enega ali drugega torej) brez ustrezne orožne listine.
dovoljenje za nabavo orožja - upravičen razlog za posest orožja - javni interes
Tisti, ki prosi za dovoljenje za nabavo orožja, mora v postopku dokazati, da ima upravičen razlog za njegovo posest. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v postopku to možnost imel. Pri tem je organ moral zasledovati tudi javni interes. Sama dejavnost kontrolorja varnostnikov, pa čeprav pretežno v nočnem času, tudi po presoji Vrhovnega sodišča namreč ni razlog za nabavo orožja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja - prekršek
Če opis kaznivega dejanja ne vsebuje nobenega očitka, ki bi predstavljal presežek nad normo o prekršku, dejanje, ki se očita obdolženemu, ni kaznivo dejanje, pač pa zgolj prekršek.
odvzem orožja - odložitev izvršitve upravnega akta v upravnem postopku - dopustnost upravnega spora
V prvem odstavku 69. člena ZUS je bilo določeno, da v primerih, če prvostopni organ ne odloži izvršitve upravnega akta na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, lahko tožnik iz enakih razlogov zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča. ZUS je torej na poseben način urejal odložitev izvršitve upravnega akta v zvezi s tožbo v upravnem sporu, in sicer do pravnomočne odločitve o izpodbijanem upravnem aktu - izvršilnemu naslovu. ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži.
Tožba je bila zavrnjena, ker tožeča stranka (obrtnik - miner) v zvezi s svojim zahtevkom za nabavo večjega števila vžigalnih sredstev (1000 kosov električnih kapic) v upravnem postopku ni predložila projektne dokumentacije, ki je podlaga za ugotovitev, da je za izvajanje del potrebno tako število (18/2 člen zakona).