CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032520
OZ člen 131, 134, 134/1, 178.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - osebnostne pravice - pravica do časti in dobrega imena - poseg v zasebnost - preklic izjave - opravičilo - svoboda izražanja - neresnična dejstva - presoja žaljivosti - javni interes - davčna zatajitev - zastopanje po odvetniku - pristranskost sodišča
Pravica do časti in dobrega imena je tipična osebnostna pravica. Prekrši se med drugim z izjavo o neresničnih dejstvih, ki škodijo časti ali ugledu prizadetega. Kršitelj se v tem primeru ne more sklicevati na ustavno zajamčeno svobodo izražanja, saj njen namen ni širjenje neresničnih vesti. Da bi tožnik uspel, bi moral torej dokazati, da so dejstva, ki jih je objavila toženka, neresnična, in da so taka, ki škodijo njegovemu dobremu imenu oz. časti. A tudi vsako navajanje neresničnih dejstev ni nedopustno žaljivo. Tako ni tudi v primeru, če je imel tisti, ki je podal neresnično izjavo, utemeljene razloge za to, da je verjel v njeno resničnost in ni imel žaljivega namena.
Ni šlo za poseg v tožnikovo zasebnost, saj plačilo davka, davčni dolg ali utaja davka niso zasebne zadeve, pač pa, kot pravilno ocenjuje že sodišče prve stopnje, ko gre za dolgove in domnevno utajo v takem obsegu, zadeve javnega interesa in pomena.
Vse, kar je bilo za tožnika sporno v vseh treh zapisih, se je po prepričljivih razlogih sodišča prve stopnje izkazalo za resnično oziroma je imelo podlago v zanesljivih virih in v nespornih objektivnih dejstvih.
dodatni sklep o dedovanju - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - razlaga oporoke
Iz določil oporoke ne izhaja, da bi zapustnik želel, da bi dedinja V.L. dedovala vso njegovo premoženje, prav tako pa v oporoki ni jasno (nedvomno) izkazano, da bi želel zapustnik V.L. nameniti tudi predmetno (kasneje vrnjeno) premoženje.
Glede na navedeno so neutemeljena pritožbena navajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati in razčiščevati širša družbeno - zgodovinska in družinska razmerja ter v zvezi s tem izvajati obsežen dokazni postopek.
OZ-UPB1 člen 131, 174, 179, 186, 186/4.. ZPP-UPB3 člen 14.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - poškodba v pretepu - huda telesna poškodba - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo
obnova postopka - pritožba zoper sklep - sklep sprejet na naroku - pisni odpravek sklepa - obrazloženost sklepa
Iz zapisnika je mogoče razbrati le, da sta sodbi tako prvostopenjskega, kot drugostopenjskega sodišča temeljili na dokončnih upravnih odločbah. Drugih ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz 9. točke 394. člena ZPP (npr. o razveljavitvi relevantne odločbe) tam ni najti, sodišče prve stopnje pa te svoje odločitve tudi naknadno ni obrazložilo. Izpodbijani sklep torej o teh odločilnih dejstvih nima razlogov, zato je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
predkupna pravica - prodajna pogodba - ponudba predkupnemu upravičencu - pogoji prodaje - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - položaj predkupnega upravičenca - kršitev predkupne pravice - enakovrednost pogodbenih obveznosti
Zakonska zahteva po enakih pogojih ne pomeni identitete med ponudbo predkupnemu upravičencu in ponudbo oziroma kasneje sklenjeno pogodbo s tretjim, ampak da so pogoji prodaje v bistvenem enaki oziroma da je podana enakovrednost pogodbenih bremen.
Pogoji prodaje, ponujeni tožniku, so bili ugodnejši od pogojev, dogovorjenih s prvo toženko. Če ni sprejel nižje cene, bo še toliko manj pripravljen sprejeti višjo ceno.
Sodno varstvo ni namenjeno sami sebi, ampak varstvu pred kršitvijo predkupne pravice, torej pred ravnanjem predkupnega zavezanca, ki je predkupnega upravičenca neutemeljeno prikrajšalo v uresničitvi predkupne pravice. Ugoditev zahtevku v obravnavani zadevi bi privedla do nasprotne situacije. Varstvo bi bilo dano bodisi tožnikovemu neskrbnemu ravnanju ob podpisu izjave o neuveljavitvi predkupne pravice bodisi temu, da si je kasneje premislil.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 3, 8, 371.
kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - valutna klavzula - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošteni pogodbeni pogoji - glavni predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij - načelo enake vrednosti dajatev - načelo denarnega nominalizma
Ugotovitev, da banka ni opravila pojasnilne dolžnosti (zaradi česar gre za nejasno pogodbeno določilo), še ne pripelje avtomatično do pravne posledice, za katero se zavzema tožnik. Treba je ugotoviti še, ali je bil pogodbeni pogoj nepošten. Nepoštenost pogoja se presoja glede na trenutek sklenitve pogodbe, treba je oceniti, ali je v tem trenutku izkazana dobra vera banke ter morebitno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Spremembe tečaja niso podvržene zakonitostim, ki bi omogočale vsaj približno zanesljivo napoved gibanja, temveč so odvisne od številnih dejavnikov, tako ekonomskih kot političnih, na katere toženka oz. njena pravna prednica ni imela nikakršnega vpliva. Zanesljive in natančne napovedi trenutka in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Toženka ni ravnala v slabi veri, saj ob sklepanju pogodbe ni mogla zanesljivo napovedati gibanj tečajev v prihodnosti.
izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - sklic skupščine d.o.o. - vrednost poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - izstop manjšinskega družbenika iz družbe - odločitev o pravdnih stroških - delni uspeh v postopku
Tožena stranka svoje opustitve predpisane dolžnosti, da skliče skupščino, ne more sanirati s sklicevanjem na domnevne opustitve možnosti tožeče stranke, da skupščino skliče sama.
Če družbenik nima možnosti, da bi svoj delež prenesel na drugega družbenika (in edini drug družbenik v konkretnem primeru ni izkazal pripravljenosti do odkupa deleža tožeče stranke), je treba družbeniku priznati pravico do sodnega izstopa iz družbe, saj bi bila v nasprotnem ovirana in kršena njegova pravica do zasebne lastnine.
Sklenjeno kreditno pogodbo ter aneks k le-tej tožeče stranke kot kreditodajalke in družbe P. d.o.o. kot kreditojemalke, je pritožnik podpisal tudi kot solidarni porok in plačnik, kar ga na podlagi 10. člena te pogodbe ter tudi določbe 1012. člena OZ zavezuje k plačilu zapadle in neplačane obveznosti glavnega dolžnika - kreditojemalca.
Ker torej tožena stranka ni kršila svojih pogodbenih obveznosti, je okoliščina, da se je zaradi odpovedi koncesijskih pogodb (ki jih je odpovedala tožeča stranka ne da bi za to odpoved obstajal utemeljen razlog na strani tožene stranke) spremenila tudi potreba tožeče stranke po delavcih, ki so bili tisti čas zaposleni pri tožeči stranki, v načelu v bremenu tožeče stranke. Tudi sicer pogodba o financiranju na podlagi pogodbe o koncesiji ureja le razmerje med koncedentom in koncesionarjem v času trajanja in izvajanja koncesije in ne razmerij po njenem prenehanju.
neizbran kandidat - sodno varstvo - diskriminacija - neenaka obravnava
Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, je direktor delodajalca tisti, ki lahko sprejme odločitev (in jo v konkretnem primeru je) o tem, katerega kandidata bo izbral, pri čemer je direktor toženke upošteval objektivna merila in tožnika ni neenako obravnaval na podlagi osebne okoliščine.
ZST-1 tarifna številka 30010.. ZST-1 člen 34a, 34a/7.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - taksna obveznost
Za vloženo pravno sredstvo je bil tožniku izdan plačni nalog, s katerim je bil pozvan, da sodno takso v višini 33,00 EUR plača v roku 15 dni. Odločilnih dejstev, ki se nanašajo na nastanek (plačilo) in odmero (višino) sodne takse v pritožbi ne izpodbija, zato z njo ne more uspeti. Druge pritožbene navedbe pa v tem postopku, ki se nanaša zgolj na taksno obveznost, niso pravno relevantne.
plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - nepopoln predlog - vročitev s fikcijo - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Na podlagi vročilnice, pripete k sklepu o dopolnitvi predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2020, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vročevalec dne 11. 1. 2020 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka petnajst dni, v katerem ga mora prevzeti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi tožena stranka pismo na pošti lahko prevzela do 27. 1. 2020. Ker tega ni storila, se šteje, da ji je bila na ta dan sodna pošiljka vročena.
Rok za dopolnitev vloge je pričel teči dne 28. 1. 2020 in se je iztekel dne 4. 2. 2020. Dopolnitev predloga, vložena dne 5. 2. 2020, je tako prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine
Žaljivost je treba presojati v vsakem konkretnem primeru glede na običajne norme obnašanja in običaje v kulturnem okolju, pri presoji pravnega standarda žaljivosti pa je po uveljavljeni sodni praksi treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera; enako celovita presoja pa je potrebna tudi pri ugotavljanju (in vrednotenju) pretrpelih duševnih bolečin, ki jih je oškodovanec pretrpel zaradi posega.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi kot celota določena odškodnina za nematerialno škodo 38.500,00 EUR, kar predstavlja približno 35 povprečnih neto plač, predstavlja pravično zadoščenje tožniku za nematerialno škodo na zdravju, ki jo je že pretrpel in jo bo moral trpeti še v bodoče okoli 15 let, tudi ne odstopa bistveno od primerov v sodni praksi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00034347
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/9. ZIKS-1 člen 12.
zdravstvena zmožnost - tehtanje okoliščin - zapor ob koncu tedna - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni je tako postopek, ki je analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem ter vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin ter njihovo vrednotenje. Čeprav je sodišče prve stopnje, vse zgoraj izpostavljene okoliščine, ki se upoštevajo tudi pri odmeri kazni, upoštevalo v skladu s sodno prakso, da je tem okoliščinam pripisalo prevelik pomen. Ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist ter da ugotovitev invalidnosti I. kategorije sama po sebi ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, ob upoštevanju zdravstvenega stanja kot ga je opisala obramba, ki je pri tem izhajala pred vsem iz zdravniških izvidov starejšega datuma, zaključilo, da je neživljenjsko pričakovati, da bi lahko obsojenec opravljal kakršnakoli, tudi najlažja dela v splošno korist. Tako sklepanje pa je preuranjeno in presega strokovno znanje sodišča, saj gre za sklepanje o sposobnosti za delo glede na zdravstveno stanje.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - pravnomočen sklep o dedovanju - vrnitev daril v zapuščino - načelo pravnega prednika
V sklepu o dedovanju je med drugim odločeno, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2014 (zaradi uveljavitve pravic nujnih dedičev) v zapuščino vrnejo darila, ki jih je zapustnik dal pritožniku, med drugim tudi nepremičnini, na kateri se nanaša ta zemljiškoknjižni postopek (do deleža 3/5). Posledično je bilo s sklepom o dedovanju v zvezi s kasnejšim popravnim sklepom pravnomočno odločeno tudi o dedovanju teh v zapuščino vrnjenih nepremičnin.
Navedeni listini, ki predstavljata podlago za vpis, učinkujeta zoper pritožnika, četudi so nepremičnine, ki so vrnjene v zapuščino, formalno (še) v celoti vknjižene na pritožnikovo ime. Načelu pravnega prednika je zadoščeno.
ZPP člen 105.a, 105.a/3.. ZST-1 člen 14.a, 14.a/3.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - zavrnitev ali zavrženje predloga - začetek teka roka za plačilo sodne takse
V primeru zavrženja predloga za taksno oprostitev sodišče prve stopnje stranki ne vroča novega plačilnega naloga. Že izdani plačilni nalog ostane v veljavi, rok za plačilo sodne takse pa začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju (ali zavrnitvi) predloga za taksno oprostitev.
KZ-1 člen 7, 92, 92-4. ZSKZDČEU člen 132, 132/1, 132/1-9, 139, 139/2, 139/3.
zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
Pritožniki prezrejo obstoječo sodno prakso, po kateri se od pravnomočnosti sodbe dalje za presojo, kateri zakon je za storilca milejši, z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni, odloča v samostojnem in od izrečene sodbe ločenem postopku, v katerem gre že za uporabo zakona zoper obsojenca. Zato je pri presoji vprašanja zastaranja izvršitve kazni potrebno uporabiti tisti kazenski zakonik, ki velja ob pravnomočnosti sodbe, razen če se po pravnomočnosti sodbe zakon v korist obsojenca enkrat ali večkrat spremeni.