CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00033182
ZZUSUDJZ člen 1. ZDZdr člen 33, 33/1, 39, 39/1, 47, 47/3, 53, 62, 64, 64/3. ZS člen 83, 83a, 83a/1.
pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - demenca - zaslišanje preko videokonference - nujna zadeva - tehtanje pravic v koliziji - odsotnost stika med odvetnikom in stranko - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Sodišče prve stopnje je z udeležencem vzpostavilo stik in ga zaslišalo prek videokonference. Na ta način je pogovor z njim opravila tudi izvedenka. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje na naroku in v izpodbijanem sklepu, ima takšno ravnanje podlago v Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega ostavka 83.a člena ZS in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. V tej odredbi je med drugim določeno, da se naroki, seje in zaslišanja v nujnih zadevah izvedejo prek videokonference. Med take nujne zadeve, ob upoštevanju prvega odstavka 33. člena ZDZdr, 83. člena ZS ter zgoraj citirane Odredbe, sodi tudi konkretna zadeva.
odsotnost z dela - diskriminacija - neenakopravno obravnavanje - nega otroka
Ker je tožnik v tožbi uveljavljal, da je bil v obravnavanem primeru neenakopravno obravnavan, je sodišče prve stopnje skladno s 14. členom Ustave Republike Slovenije in 6. členom ZDR-1 ugotovilo, da je tožena stranka dvema njegovima delavkama, ki sta podali prošnji za odobritev izrednega dopusta po 41. členu ZDDO, na podlagi zdravniških potrdil oziroma priporočil, v katerih ni bilo točnih datumov terapevtskih obravnav, kar je tožena stranka od tožnika zahtevala, odobrila izredna dopusta. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna skladno s 14. členom Ustave RS in drugim odstavkom 6. člena ZDR-1 vse zaposlene obravnavati enako.
odškodninska odgovornost - škodni dogodek - soprispevek - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu (gradbišče) - varnost pri delu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbeno navedbo, da je na gradbišču povsem normalno in pričakovano, da lahko vselej na tleh leži gradbeni material. Nahajati se mora namreč tako, da je omogočeno varno izvajanje vseh del in da ni nevarnosti za nastanek poškodb.
ZPP-UPB3 člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.. ZGD-1-UPB3 člen 118, 118/2, 418.
prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - redna likvidacija družbe - prenehanje pravne osebe
Z izbrisom iz sodnega registra je prenehal le upnik kot pravna oseba, ne pa tudi (njegovo) premoženje, ki je ostalo po koncu rednega likvidacijskega postopka. Ker je v skladu s sprejetim sklepom z dne 17. 5. 2019 njegova prevzemnica edina družbenica, je torej ta (glede tega premoženja) pravna naslednica upnika že po samem zakonu. Pravno nasledstvo pa obsega vse terjatve, ki jih je imel upnik pred prenehanjem, torej tudi terjatev upnika do dolžnika, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - javno dobro - skupna lastnina - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča
Sodna izvedenka je ugotovila, da elaborat ne vsebuje konkretnih elementov določitve funkcionalnega zemljišča, niti ne pojasnitve pojma funkcionalno zemljišče spremljajočih javnih dejavnosti, kar so avtorji elaborata opredelili za potencialno grajeno javno dobro. Zato elaborat navedb nasprotne udeleženke o obstoju javnega dobra ne izkazuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor
S tem, ko je tožena stranka tožničino poskusno delo ocenila kot neuspešno, je izrazila predvsem to, da tožnica ne ustreza njenim pričakovanjem. To, da je tožnica pred zaposlitvijo pri toženi stranki že več let opravljala istovrstno delo medicinske sestre v zobni ambulanti pri drugih delodajalcih, ne izključuje možnosti, da njeno delo za določenega delodajalca (oziroma natančneje - za določeno zobozdravnico, s katero naj bi tožnica sodelovala tudi v prihodnje) ni ustrezno. Četudi je po eni strani razumljivo, da tožnica z dolgoletnimi izkušnjami vsebino odpovedi dojema kot očitek nesposobnosti ali kršitve delovnih obveznosti, pa navedeno ni bistvo redne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (ne gre za odpoved iz krivdnega razloga ali nesposobnosti).
Neutemeljeni so očitki tožnika, da je ob predhodnem preizkusu tožbe sodišče prve stopnje zmotno štelo tožbo v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, za nejasno oziroma nepopolno zaradi nepravilne označbe prvotožene stranke. V sodnem/poslovnem registru stranka s takšno označbo, kot jo je navedel tožnik, ne obstaja in sta v označbi prvotožene stranke dejansko navedeni označbi (firmi oziroma imeni) dveh različnih pravnih subjektov, ki imata vsaka zase lastno pravno subjektiviteto, zato je ravnalo povsem pravilno, ko je tožnika pozvalo na odpravo te nejasnosti oziroma nerazumljivosti tožbe.
ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 35, 35/1. ZLNDL člen 5, 5/3.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - zemljiškoknjižni lastnik - dokazna pravila - ugotovitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravica uporabe - nižji dokazni standard - izkaz verjetnosti - načelo ekonomičnosti - formalna in materialna pravnomočnost
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje ZZK-1. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja. Če pa zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti v smislu čim hitrejše in čim celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil z nižjim dokaznim standardom - izkaz verjetnosti (18. in 24. člen ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00032783
URS člen 14, 22, 60. ZPP člen 154, 154/2, 214, 214/2, 313, 313/1, 313/2, 319, 319/1, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-5. ZASP člen 31, 81, 81/1, 105, 156, 156/3, 168. ZKUASP člen 12, 45, 45/3. OZ člen 193, 198, 346, 347, 349, 352, 364, 364/1, 364/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
avtorsko nadomestilo - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - primerno nadomestilo - običajno plačilo - tarifa - pravna praznina - načelo enakega obravnavanja - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - delno plačilo dolga - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - nepoštenost stranke - neprerekano dejstvo - pregled dokumentacije - sestanek s stranko
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. Enotna (enaka) obravnava vseh uporabnikov, upoštevajoč standard začasnosti (vtoževano obdobje v tem sporu je leto 2013), utemeljuje uporabo tarife, kot jo je določilo Vrhovno sodišče.
Obseg pravnomočnosti sodbe se lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka.
ZZUSUDJZ člen 1. ZDZdr člen 33, 33/1, 39, 39/1, 47, 47/3, 62, 64, 64/3, 67, 67/3,71, 71/1. ZS člen 83, 83a, 83a/1. URS člen 17, 34, 35. ZPP člen 286b.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zaslišanje preko videokonference - posebni ukrepi - COVID-19 - nujne zadeve - izvedba naroka - telesna celovitost - nedotakljivosti človekovega življenja - pravica do varnosti - mnenje izvedenca - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - poseg v temeljne človekove pravice - odvisnost od drog - rok za odločanje o pritožbi
Na presojo, ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za pridržanje in je torej sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju, ne more vplivati dejstvo, da je bila slednja že odpuščena, priporočeno pa ji je bilo ambulantno zdravljenje. Sodišče prve stopnje je namreč o pridržanju odločalo po stanju, ki ga je ugotovilo ob zaključku naroka, takšno stanje pa je ob pritožbenem preizkusu izpodbijane odločitve dolžno upoštevati tudi pritožbeno sodišče, ki s tem odloči tudi o zakonitosti in utemeljenosti sicer že izteklega zadržanja udeleženke.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - odločanje o vpisu po uradni dolžnosti - vpis hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni postopek
Pritožba pravilno opozarja, da je upnica predlagala izvršbo zgolj na 1/2 deležu dolžnice (nasprotne udeleženke) na predmetni nepremičnini, v skladu s tem predlogom pa je izvršilno sodišče tudi dovolilo izvršbo.
V sklepu o izvršbi je res zapisalo, da se izvršba dovoli do deleža, vknjiženega v zemljiški knjigi, vendar pritožnica upravičeno opozarja, da je ta opis nedoločen (pavšalen), zato ga je treba interpretirati skupaj s podanim predlogom za izvršbo.
obnova postopka - pritožba zoper sklep - sklep sprejet na naroku - pisni odpravek sklepa - obrazloženost sklepa
Iz zapisnika je mogoče razbrati le, da sta sodbi tako prvostopenjskega, kot drugostopenjskega sodišča temeljili na dokončnih upravnih odločbah. Drugih ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz 9. točke 394. člena ZPP (npr. o razveljavitvi relevantne odločbe) tam ni najti, sodišče prve stopnje pa te svoje odločitve tudi naknadno ni obrazložilo. Izpodbijani sklep torej o teh odločilnih dejstvih nima razlogov, zato je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 3, 8, 371.
kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - valutna klavzula - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošteni pogodbeni pogoji - glavni predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij - načelo enake vrednosti dajatev - načelo denarnega nominalizma
Ugotovitev, da banka ni opravila pojasnilne dolžnosti (zaradi česar gre za nejasno pogodbeno določilo), še ne pripelje avtomatično do pravne posledice, za katero se zavzema tožnik. Treba je ugotoviti še, ali je bil pogodbeni pogoj nepošten. Nepoštenost pogoja se presoja glede na trenutek sklenitve pogodbe, treba je oceniti, ali je v tem trenutku izkazana dobra vera banke ter morebitno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Spremembe tečaja niso podvržene zakonitostim, ki bi omogočale vsaj približno zanesljivo napoved gibanja, temveč so odvisne od številnih dejavnikov, tako ekonomskih kot političnih, na katere toženka oz. njena pravna prednica ni imela nikakršnega vpliva. Zanesljive in natančne napovedi trenutka in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Toženka ni ravnala v slabi veri, saj ob sklepanju pogodbe ni mogla zanesljivo napovedati gibanj tečajev v prihodnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035222
ZIZ člen 29a, 270, 270/2. ZPP člen 109, 337, 337/1.
začasna odredba v pravdnem postopku - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - enostranska prodaja skupnega premoženja zakoncev - nedokazane trditve - razlogi o odločilnih dejstvih - pavšalne pritožbene navedbe - načelo neposrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - ocena listinskih dokazov - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - žaljive trditve - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi
V okviru pogoja nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti izkazana subjektivna, konkretna nevarnost - torej, da dolžnik aktivno deluje v smeri odtujevanja ali skrivanja premoženja. Zgolj hipotetična možnost, da bi dolžnik odtujil ali poskril premoženje, ne zadošča.
Nosilni razlog sodišča za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v predmetni zadevi je, da tožnica ni uspela konkretno izkazati, da tožnik razprodaja premoženje v takem obsegu, ki bi onemogočilo ali znatno otežilo potencialno izterjavo; da ni dokazala, da sploh prodaja kakšno nepremičnino, in da tudi to, da prodaja traktor in govedo, še ne dokazuje, da bo ostal brez premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo.
predkupna pravica - prodajna pogodba - ponudba predkupnemu upravičencu - pogoji prodaje - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - položaj predkupnega upravičenca - kršitev predkupne pravice - enakovrednost pogodbenih obveznosti
Zakonska zahteva po enakih pogojih ne pomeni identitete med ponudbo predkupnemu upravičencu in ponudbo oziroma kasneje sklenjeno pogodbo s tretjim, ampak da so pogoji prodaje v bistvenem enaki oziroma da je podana enakovrednost pogodbenih bremen.
Pogoji prodaje, ponujeni tožniku, so bili ugodnejši od pogojev, dogovorjenih s prvo toženko. Če ni sprejel nižje cene, bo še toliko manj pripravljen sprejeti višjo ceno.
Sodno varstvo ni namenjeno sami sebi, ampak varstvu pred kršitvijo predkupne pravice, torej pred ravnanjem predkupnega zavezanca, ki je predkupnega upravičenca neutemeljeno prikrajšalo v uresničitvi predkupne pravice. Ugoditev zahtevku v obravnavani zadevi bi privedla do nasprotne situacije. Varstvo bi bilo dano bodisi tožnikovemu neskrbnemu ravnanju ob podpisu izjave o neuveljavitvi predkupne pravice bodisi temu, da si je kasneje premislil.
dodatni sklep o dedovanju - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - razlaga oporoke
Iz določil oporoke ne izhaja, da bi zapustnik želel, da bi dedinja V.L. dedovala vso njegovo premoženje, prav tako pa v oporoki ni jasno (nedvomno) izkazano, da bi želel zapustnik V.L. nameniti tudi predmetno (kasneje vrnjeno) premoženje.
Glede na navedeno so neutemeljena pritožbena navajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati in razčiščevati širša družbeno - zgodovinska in družinska razmerja ter v zvezi s tem izvajati obsežen dokazni postopek.
sporno dejansko stanje - dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - izpovedba stranke - dokazna stiska - ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v nujni delež - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - dvig sredstev z računa zapustnika - prodaja delnic - vračilo posojila
Koncept objektivne in subjektivne ocene verodostojnosti vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, je sodišče prve stopnje v sodbi prepričljivo vgradilo v argumente, s katerimi je ugotovilo dejansko stanje. Argumentacija sodišča prve stopnje je piramidna, ki na koncu prepriča, da tožnik ni dokazal, da je njegov brat prejel podarjeni denar od matere in da si je prilastil denar iz njenega bančnega račun.
Ocena dokazov sodišča prve stopnje le navidezno daje vtis prestroge ocene. Gledano skozi prizmo celotne dokazne ocene se izkaže, da je s to metodo sodišče prve stopnje uspelo prepričljivo in logično izkustveno pravilno ugotoviti (ne)obstoj odločilnih dejstev, še posebej zaradi dokazne stiske, v kateri so se znašle (vse) pravdne stranke, ker odločilnih dejstev ni bilo mogoče ugotoviti z zaslišanjem pok. M. L., pok. G. L. in pok. A. L.