neutemeljen pripor - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - pravica do povrnitve škode
Ker do povrnitve škode zaradi neutemeljenega pripora nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost (tretji odstavek 542. člena ZKP), je imela država možnost zatrjevati in dokazovati nedovoljeno ravnanje tožnice, ki bi bilo razlog za izgubo pravice do odškodnine. To ji v konkretnem primeru ni uspelo.
ZNP-1 člen 98. DZ člen 7, 7/4, 138, 138/3, 141, 141/3, 141/4.
nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - otrokova korist - načelo varstva otrokove koristi - varovanje koristi otroka po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - izvedba dokazov - stiki otroka s staršem - pravica do sodnega varstva - izvrševanje stikov z otrokom - sporazum staršev - težko popravljiva škoda
Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se njun položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze, lahko razpiše narok, mora pridobiti mnenje CSD. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi izrecno uveljavlja pritožnica), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva, otrokovo korist, ki bi jo moralo varovati celo po uradni dolžnosti, pa zanemari.
Če ni sporazuma staršev o stikih (ali če sporazum ni v korist otroka), jih mora urediti sodišče, saj odsotnost rednih stikov otroku povzroča škodo, ki hitro lahko postane zelo težko popravljiva.
takse prosta pritožba - taksna oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Gre za sklep, ki je vsaj posredno povezan s postopkom odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, zato je po presoji pritožbenega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 pritožba zoper tak sklep takse prosta.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da ker tožnik ni bil poslovodna oseba, z njegovo pogodbo o zaposlitvi ni bilo dopustno vključiti plačila za nadurno delo v pogodbeno dogovorjeno plačo. Določba 157. člena ZDR-1 v povezavi s 74. členom ZDR-1 velja tudi za vodilne delavce.
odpravnina - delovna doba - upoštevanje delovne dobe
Pravilno je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je tožniku delovno razmerje v letu 1997 prenehalo na podlagi sporazuma, na podlagi katerega ni bil upravičen do odpravnine, tudi ne more priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Odločitev za pravno dopustno sankcioniranje kršitev, na katere sumi delodajalec, lahko predstavlja dejanje trpinčenja le, če se dokaže, da je bilo storjeno z namenom trpinčenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032720
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64. ZNP-1 člen 36, 36/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - dokazna ocena - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo pridržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožati svoje zdravstveno stanje. Pritožnica ni sposobna kritičnosti do svojega stanja in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Tudi čas zdravljenja pod posebnim varstvom je pravilno določen.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056060
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/5. URS člen 39, 49, 74.
pravica do popravka - pravica do popravka objavljenega obvestila - medijska svoboda - svoboda izražanja - intervju - kolizija ustavnih pravic - svobodna gospodarska pobuda - kritika ad rem - kritika ad personam - presoja žaljivosti
Pritožbeno sodišče dodaja, da bi bilo za utemeljitev žaljivosti pri izražanju nestrinjanja z izrečenim v intervjuju treba, da bi tožnica v popravku s kritiko »napadla« osebo sodnika (ad personam), a ga ne, saj se popravek nanaša na vsebino izrečenega (ad rem). Tožnica je v popravku ob tem pojasnila, zakaj kritizira določene izjave sodečega sodnika. Ker je kot sodeči sodnik v nepravnomočni zadevi komentiral nepravnomočno zaključen kazenski postopek, tožnici ni mogoče odreči, da v popravku pove svojo plat zadeve, in to širše, ter da hkrati pojasni, kako je v kazenskem postopku (so)delovala sama in po svojem pooblaščencu, ki tam izraža njeno voljo.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri objavi popravka za obrambno funkcijo ustavne pravice, ki vsakomur zagotavlja možnost, da po načelu auditor et altera pars zagovarja svojo resnico. Intervju pri tem ni izvzet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00034574
OZ člen 82, 83, 84, 85. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 15, 15/1, 15/5. ZOdv člen 2, 2/1, 17, 17/2.
odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obseg izvršitve dela - tipska pogodba - pogodba potrošniškega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ) in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov.
vrnitev sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse - vrnitev dela plačane sodne takse - ustavitev postopka - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo- ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - razpis naroka za glavno obravnavo
Zmotno je stališče, da je pravica do vrnitve dela takse določena le za primer, ko se postopek konča z umikom predloga pred razpisom naroka.
Sodna taksa za delitveni postopek se s količnika 3,2 zniža na količnik 1 ne le v primeru, ko je prišlo do umika predloga pred razpisom naroka, ampak tudi v primeru, ko je bil postopek končan s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe.
ZST-1 predvideva znižanje sodne takse tako za primer ustavitve postopka pred razpisom naroka kot tudi za primer sklenitve sodne poravnave.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119, 119/3. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - vplačila v rezervni sklad - sprememba višine - načrt vzdrževanja - kršitve določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja iz 26. člena SZ-1.
Ker se povišanje vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad lahko določi le v veljavno sprejetem načrtu vzdrževanja, ki vsebuje vse predpisane sestavine, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da le sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje za veljavno povišanje vplačil v rezervni sklad.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
V skladu s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da če sodišče pravnemu sredstvu zoper sklep o ugovoru ne ugodi, prične teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu. Zaradi vložene pritožbe je bila obveznost plačila sodne takse tako odložena in bo 8-dnevni rok za plačilo sodne takse pričel teči šele z dnem, ko se bo dolžnica seznanila z odločitvijo o pritožbi, ki jo je vložila zoper sklep o ugovoru.
spor majhne vrednosti - ustno naročilo - zavrnitev dokaznega predloga - prepozen dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe - neopravičen izostanek z naroka - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zakonito zastopnico tožene stranke pravilno osebno vabilo na zaslišanje (glej list. št. 92). Vabilo je bilo zakoniti zastopnici tožene stranke vročeno s fikcijo 14. 6. 2019 (glej vročilnico, pripeto k list. št. 93). V vabilu je sodišče zakonito zastopnico tožene stranke opozorilo na posledice neprihoda na narok (drugi odstavek 258. člena ZPP). Vabilo na zaslišanje je bilo zakoniti zastopnici tožene stranke vročeno osebno, skladno z določilom prvega odstavka 261. člena ZPP, in zahtevo pooblaščenca tožene stranke (glej peto točko druge pripravljalne vloge tožene stranke, list. št. 66). Zakonita zastopnica tožene stranke se naroka, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Upoštevajoč navedeno sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo, da zakonite zastopnice tožene stranke skladno z določilom drugega odstavka 258. člena ZPP ne bo zaslišalo, ni kršilo določil pravdnega postopka.
gradbena pogodba - naročniki - glavni izvajalec - podizvajalec - dogovorjen način plačila - učinki sodne poravnave - pogodba o pristopu k dolgu - investitor
Pogodba o pristopu dolgu ustvarja somostojno zavezo pristopnika dolgu, ne odveže pa dejanskega dolžnika plačila. S sodno poravnavo sta tožeča stranka kot upnik in tožena stranka kot njen dolžnik sicer smeli dogovoriti, da bo tožeča stranka primarno izterjala plačilo sedaj vtoževane terjatve od pristopnika k dolgu, nista pa se dogovorili, da tožena stranka ni dolžna plačati te terjatve. Ker tega nista dogovorili, je tožena stranka smela vložiti tožbo zoper toženo stranko še pred zaključkom pravde zoper pristopnika k dolgu in ni bila dožna čakati na poplačilo od pristopnika k dolgu. Iz sodne poravnave izhaja, da se tožeča stranka primarno zavezuje izterjati dolg od pristopnika k dolgu, ne pa, da tega dolga ne sme izterjati od tožene stranke.
Odlok predstavlja v obravnavani zadevi materialno pravo. Uporaba materialnega prava pa je v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Sodišče prve stopnje pa je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pri presoji zadeve uporabilo veljaven Odlok. Bistvene v izvedenskem mnenju so strokovno tehnične ugotovitve izvedenca ob ogledu na terenu, zapisane v izvedeniškem mnenju in pojasnjene v dopolnitvi tega, ki jim je sodišče prve stopnje tudi v celoti sledilo kot strokovnim, pravilnim in prepričljivim.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo ni dopustno meriti na zadržanje učinkov sodne odločbe. Edini postopek, s katerim je dopustno poseči v sodno odločbo, je postopek s pravnimi sredstvi, rednimi ali izrednimi. Učinkov sodnih odločb pa ni mogoče "regulirati" z začasno odredbo. Praviloma pritožba zadrži izvršitev sklepa, razen ko zakon določa drugače. Drugačna odločitev bi bila že zato nepravilna in nezakonita.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - odškodninski zahtevek
Splošno krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi je sodišče na katerega območju ima tožena stranka prebivališče, to pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (47. člen ZPP). Prav tako je podana tudi posebna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu saj je bilo tam glede na tožbene navedbe storjeno škodno dejanje.
ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka - vsebinska presoja - stroški odgovora na ugovor
Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnik je zato upravičen do stroškov odgovora na ugovor, v katerem poda svoja stališča glede navedenega.