PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..
Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane družbe, preslepitveni namen ne obstoji.
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku člena 284 KZ-1 je mogoče storiti le naklepno, to je v primeru, če v mnenju ali cenitvi izvedenec oziroma cenilec navaja povsem izmišljena dejstva ali pa če zavestno uporabi lažna pravila stroke, ne gre pa za storitev tega kaznivega dejanja v primeru, če je le-to izdelano nestrokovno in malomarno, kar pravilno izhaja tudi iz odgovora na pritožbo. Bistveno pri tem je, da se pri izdelavi mnenja oziroma cenitve tisti, ki mnenje oziroma cenitev izdela mora zavedati in tudi hoteti, da takšna njegova ugotovitev v cenitvi oziroma v mnenju ni zanesljiva, pa v izdelanem mnenju oziroma cenitvi trdi nasprotno, torej navaja izmišljena dejstva, saj je torej le v takih primerih podana storitev očitanega kaznivega dejanja, medtem ko z malomarnostjo očitanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti.
Glede na takrat veljavni člen 85 ZS se je obdolženec kot cenilec smel sklicevati na svoj status tudi v primeru, če je cenitev oziroma mnenje izdelal na zahtevo stranke pri uveljavljanju njenih pravic.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - policist - uradna oseba - odmera kazenske sankcije - opozorilo - prekršek neznatnega pomena - preobremenjen prevoz
Kot izhaja iz razlogov v napadani sodbi ni dvoma, da sme pooblaščena uradna oseba namesto sankcije kršitelja le opozoriti, to pa sme storiti le takrat, če je prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba istočasno oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo v konkretni zadevi tudi zadosten ukrep, kajti prekršek neznatnega pomena je tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oz. ne bo nastala škodljiva posledica ali pa je le ta neznatna (člen 6.a ZP-1). Povedano pomeni, da tudi opozorilo sme uradna oseba izreči le takrat, če je prekršek zanesljivo ugotovljen in ob predpostavki, da je storjen v posebnih okoliščinah, te pa ne morejo biti dvom pooblaščene uradne osebe o tem, ali je prekršek sploh storjen, kot navaja tudi pritožba.
Iz izpodbijane sodbe v tej zvezi izhaja, da je prvo sodišče kot obteževalno okoliščino upoštevalo težo storjenega dejanja in dejstvo o kaznivosti in nesprejemljivosti obtoženčevega ravnanja kot uradne osebe v statusu policista, ko bi kot uradna oseba nedvomno moral biti vzgled in vzor zakonitega, korektnega in etičnega ravnanja, kar je po prepričanju prvega sodišča še posebej zavržno. Takšna utemeljitev prvega sodišča pa tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba pomeni, da je prvo sodišče zakonski znak kaznivega dejanja (status uradne osebe) štelo kot obteževalno okoliščino, kar je nepravilno.
spor majhne vrednosti - upravnik - dolžnost plačila upravniku - stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino - vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka - pravna podlaga tožbenega zahtevka - način obračunavanja stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - trditveno in dokazno breme - metodologija - uporaba materialnega prava - pravilnik
To, da je tožnica vtoževane stroške izračunala po napačni metodologiji, samo po sebi še ne pomeni, da tožbeni zahtevek ni utemeljen ali vsaj delno utemeljen. Sodišče namreč na pravno podlago, ki jo navede tožeča stranka, ni vezano; utemeljnost tožbenega zahtevka pa mora preizkusiti po vseh pravnih podlagah, na katere nakazujejo tožbene trditve. Ne drži posplošeno stališče v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da tožnica v dopolnitvi tožbe ni podala prav nobenih trditev, ki bi pojasnjevale veljavni ključ delitve stroškov. Četudi tožnica ni izračunala stroškov po veljavnem ključu delitve (ker ga ni priznavala), je podala trditve, ki so pravno pomembne ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage.
Sodišče prve stopnje bi se do tožničinih pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov moralo opredeliti vsebinsko. To pomeni, da bi moralo v zvezi z vsakim posameznim zaračunanim stroškom preveriti utemeljenost tožbenega zahtevka ob podanih tožbenih trditvah in pravilni uporabi materialnega prava. Šele, če bi sodišče pri takšni presoji ugotovilo, da tožeča stranka ni (pravočasno) podala trditev, ki bi omogočale uporabo materialnega prava, v tem primeru Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09 s spremembami in dopolnitvami) in drugih relevantnih podzakonskih aktov, bi lahko tožbeni zahtevek (delno) zavrnilo. Ob tem gre posebej poudariti, da višina nekaterih zaračunanih stroškov, kot utemeljeno opozarja pritožnica, sploh ni odvisna od med strankama spornega načina izračuna (so)lastniškega deleža toženke - nekateri stroški se obračunavajo glede na porabo ali pa gre za fiksne stroške na enoto.
relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon - poizvedbe sodišča
Zastaranje torej pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon. Glede na zgoraj izpostavljeno pravno teorijo in prakso Vrhovnega sodišča RS po oceni pritožbenega sodišča tudi poizvedbe o obdolženčevem premoženjskem stanju pretrgajo zastaranje, saj so take poizvedbe potrebne zaradi odločitve sodišča o izreku sankcij in so zato usmerjene v končni izid postopka o prekršku – izrek sankcij.
upravnik - odpoved pogodbe o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - soseska - skupni deli - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - podzemni objekti
Za zavrnitev tožbenega zahtevka je tudi po prepričanju višjega sodišča ključna ugotovitev, da podzemni parkirni objekt (v zvezi s katerim tožeča stranka od tožene terja plačilo stroškov upravljanja in obratovanja) predstavlja skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam v soseski.
Stanovalci večstanovanjske stavbe so odpovedali pogodbo o upravljanju. Tožeča stranka tako ni upravnica večstanovanjske stavbe, kar pomeni konkretneje, da ni upravnica njenih posameznih delov niti njenih skupnih delov, torej tudi ne samostojnega parkirnega objekta, ki je skupni del. Pri tem je materialno pravno nepomembno, ali so skupni deli v sami večstanovanjski stavbi, ali pa v samostojnem podzemnem objektu. Če je ta v katastru samostojna stavba ali ne, ne spremeni materialno pravne pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da gre za skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam v soseski.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje prekrška - dovoljeni pritožbeni razlogi
V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa ne more preverjati kakšna navodila je storilec dobil v zvezi s konkretnim transportom in ravnanju s potrebno dokumentacijo, kakšne so bile razmere na gradbišču, kamor je dobavil blago in kako je prevzemnik blaga ravnal z dokumentacijo ter ugotavljati, ali je dejansko storilčeva krivda, da dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo carinskega postopka, ni bila dostavljena pristojnemu carinskemu organu. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, v katerih storilec pristojnemu organu države izdaje očita bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ker naj ne bi upošteval njegove v slovenskem jeziku pravočasno vložene pritožbe, naknadno vloženo pritožbo v nemščini pa naj bi zavrgel kot prepozno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033982
ZSKZDČEU-1 člen 190, 190/4.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - plačilo globe - potrdilo o plačilu
Ob taki procesni situaciji, ko pristojni organ Republike Avstrije na pozive sodišča prve stopnje ni odgovoril, je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal, ne glede na to, da je plačilo bilo izvršeno že 26. 9. 2017 tj. še pred izdajo odločbe o prekršku, ki jo je pristojni organ predložil v priznanje in izvrševanje.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033987
ZJZ člen 10, 14, 38, 38/1, 38/1-5. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
javna prireditev - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - varnostna služba - nadzor policije - nasprotje med razlogi - zahteva za sodno varstvo
Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.
Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.
Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, ki jih prekrškovni organ uveljavlja z navedbami, da bi sodišče moralo obdolženo osebo v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ šteti kot "drugega uporabnika" gozdnega zemljišča in ne bi smelo slediti le dikciji uporabe in rabe s sklicevanjem na lastnika, zakupnika ali uporabnika zemljišča. Odgovorna oseba pravne osebe je sicer res bila neposredni izvrševalec dejanj, ki predstavljajo objektivne zakonske znake prekrška in je ta ravnanja izvršila v imenu in s sredstvi obdolžene pravne osebe. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi zagovora in izpovedbe priče V. H., ki je potrdil, da je D. L. odpadke, ki so nastali pri izkopu na njegovih (drugih) parcelah, nalagal po njegovem naročilu, pravilno štelo V. H. kot dejanskega uporabnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00033371
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/2.
lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razbremenilni dokazi
Pretres možganov ni tako široka besedna zveza, da ne zadošča zahtevi po konkretiziranosti kazenskopravnega očitka. Je mednarodno klasificirana diagnoza z oznako S06.00, kar jo po MKB-10 uvršča v podskupino znotraj lobanjskih poškodb (S06) v skupini poškodb glave (S00-S09). Primerjava s poškodbo roke ni na mestu, slednja je bistveno širši pojem, primerljiv s poškodbo glave. Na intenzivnost pretresa možganov kaže dolžina obdobja, v katerem je bila poškodovančeva zmožnost za delo zmanjšana in njegovo zdravje okvarjeno. Ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval še podrobnejši opis značilnosti te poškodbe. Prav tako ni potrebno, da bi vseboval podrobnejše navedbe o tem, kako je bila zmožnost za delo zmanjšana, katerih del naj oškodovanec začasno ne bi zmogel opravljat, to je namreč predmet dokazovanja.
Dokazni predlogi obrambe za drugega oziroma drugovrstnega izvedenca ter pridobitev zdravstvene dokumentacije in zaslišanje osebne zdravnice oškodovanca niso posledica slabo opravljenega dela izvedenca za medicino - travmatologijo ali njegove premajhne usposobljenosti, temveč posledica nestrinjanja z izvedenskim mnenjem, ki je za obdolženca obremenilno. Pritožniki odločitve sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov ne izpodbijajo z navedbo konkretnih okoliščin, ki bi podkrepile materialnopravno relevantnost izvedbe predlaganih, a zavrnjenih tosmernih dokazov obrambe, temveč se le pavšalno sklicujejo na možnost preverjanja pravilnosti vseh vhodnih podatkov, preverjanje, ali je izvedenec prezrl kakšno pravnorelevantno dejstvo ter preverjanje pravilnosti zaključkov izvedenskega mnenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/1, 40/4, 49.
stroški izdelave izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - materialni stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Pritožbeno sodišče sicer verjame izvedencu, da je spis prebral v celoti, vendar to ne pomeni, da je moral preštudirati vse ostale listine, poleg tistih, ki jih je izrecno izpostavilo sodišče prve stopnje v odredbi o postavitvi izvedenca. Prav tako izvedenec ne navaja, katere dodatne listine je bilo potrebno preštudirati in koliko naj bi bilo teh listin.
Res je sicer, da je izvedenec moral analizirati primerjalne rokopise dveh oseb in pisavo na spornem dokumentu, vendar sta bili postavljeni zgolj dve strokovni vprašanji, dokumentacija pa ni bila prav obsežna. Ni torej izkazano, da bi za odgovor na ti dve vprašanji, ki nista kompleksni, bil potreben dodaten poglobljen študij (izven obsega izvedenčeve stroke oz. specialnosti), obsežne analize ali specialistična znanja oz. znanja z več področij, niti ni bilo potrebno sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Materialni stroški v višini 38,00 EUR, ki jih je izvedenec opredelil kot stroške poštnine, pisarniškega materiala in stroške uporabe zahtevne tehnične opreme ne predstavljajo stroškov v smislu 49. člena pravilnika, ker ne gre za stroške (ki tudi niso specificirano opredeljeni), ki bi se nanašali le na konkretno izvedensko mnenje, temveč gre za opremo, ki jo izvedenec uporablja pri svojem siceršnjem delu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033984
ZP-1 člen 19a. ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine
Sodišče prve stopnjese v posledici dejstva, da vrednost storilčevega premoženja in premoženja njegove družine krepko presega dovoljeno višino 48 zneskov osnovnih zneskov minimalnega dohodka, s čimer je podan izključitveni razlogi za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, ni opredeljevalo glede višine mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana, ker morata oba pogoja biti izpolnjena kumulativno.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije plačila vrtca se premoženje upošteva drugače, saj se uporablja 19. člen ZUPJS, v skladu s katerim se od premoženja najprej odšteje vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in od razlike izračunava fiktivni dohodek. V postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odobritve nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist pa se 19. člen ZUPJS ne uporablja.
Sodišče prve stopnje je tako upoštevalo navedbe v predlogu, da je nepremičnina obremenjena z maksimalno hipoteko zaradi najetega kredita v višini 120.000,00 EUR, vendar je pravilno poudarilo, da hipoteka sama po sebi ne pomeni, da storilec ne more razpolagati z nepremičnino. Razpolaganje z nepremičnino pod hipoteko je sicer do določene mere oteženo, vendar ni nemogoče, zlasti pa ni mogoče šteti, da obremenitve ni zagrešil storilec po lastni volji, saj vendarle gre za pogodbeno hipoteko v zvezi z najetim kreditom, ki je bil uporabljen za povečanje storilčevega premoženja in premoženja njegove žene.
Na storilčevo zmožnost za plačilo globe po presoji zakonodajalca namreč ne vplivajo zgolj njegovi dohodki in premoženje, temveč tudi premoženje njegovih družinskih članov, s čimer se po eni strani zrcali načelo dolžnosti medsebojnega preživljanja, na drugi strani pa preprečuje možnost izigravanja s kopičenjem premoženja na ime družinskih članov zaradi doseganja socialnih ugodnosti.
obstoj pripornih razlogov - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma
Obrazložitev utemeljenega suma, ki jo je v izpodbijanem sklepu podalo sodišče prve stopnje, je razumna, za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiva in tudi povsem zadostna in je pritožbeno problematiziranje ne more spodnesti, še zlasti pa ne način, ko je pritožnica v pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora v celoti povzela, oziroma s tehniko copy paste prenesla besedilo ugovora zoper predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Ta pritožbeni postopek ne more prerasti v postopek preizkusa citiranega predloga, torej v ugovorni postopek. Slednji je pridržan izvenobravnavnemu senatu sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče pa preizkuša obrazloženost sklepa o podaljšanju pripora, v katerem pa jasno mora biti kot eden od pogojev za pripor, obrazložen tudi utemeljen sum.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 3, 3/10.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - poziv za plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - materialni sosporniki - enotni sosporniki - dediči kot sosporniki - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom na plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila pozvalo le tretjo toženko. To pomeni, da se posledice neplačila sodne takse po poteku v plačilnem nalogu odrejenega roka ne morejo nanašati na tožence, ki plačilnega naloga in navedenega opozorila sploh niso prejeli. Toženci so kot sodediči materialni sosporniki in sozavezanci za plačilo sodne takse (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Kljub njihovemu enotnemu sosporništvu pa vsak od njih ohranja svojo procesno subjektiviteto, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi upoštevalo pri vabljenju tožencev na naroke in vročanju procesnih vlog oziroma odločb. Iz istega razloga bi moralo prvostopenjsko sodišče vsakega pozvati na plačilo sodne takse za pritožbo in jih opozoriti na posledice nepravočasnega plačila. Ker jih ni, sankcija fikcije umika pritožbe zoper njih ne more nastopiti.
Z okoliščinami, ki so začasno preprečevale pregon, so mišljene okoliščine objektivne narave, na katere upravičeni tožilec ni mogel vplivati ali jih preprečiti. Nepopolnost obtožnega akta (obtoženega predloga ali obtožnice) ni mogoče šteti med te pogoje, ker gre za okoliščino, na katero upravičeni tožilec lahko vpliva, in sicer s tem, da obtožni akt ustrezno dopolni oz. popravi.
umik zahteve za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.
krivdno povzročeni stroški postopka - priča - neopravičen izostanek z naroka - zdravniško opravičilo
V takih okoliščinah, ko se priča zgolj enkrat do tedaj neopravičeno ni odzvala na vabilo na zaslišanje, izostanek z naroka 19. 11. 2019 pa je opravičila in tudi ustrezno izkazala z zdravniškim opravičilom, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za odreditev prisilne privedbe.