upravnik - odpoved pogodbe o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - soseska - skupni deli - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - podzemni objekti
Za zavrnitev tožbenega zahtevka je tudi po prepričanju višjega sodišča ključna ugotovitev, da podzemni parkirni objekt (v zvezi s katerim tožeča stranka od tožene terja plačilo stroškov upravljanja in obratovanja) predstavlja skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam v soseski.
Stanovalci večstanovanjske stavbe so odpovedali pogodbo o upravljanju. Tožeča stranka tako ni upravnica večstanovanjske stavbe, kar pomeni konkretneje, da ni upravnica njenih posameznih delov niti njenih skupnih delov, torej tudi ne samostojnega parkirnega objekta, ki je skupni del. Pri tem je materialno pravno nepomembno, ali so skupni deli v sami večstanovanjski stavbi, ali pa v samostojnem podzemnem objektu. Če je ta v katastru samostojna stavba ali ne, ne spremeni materialno pravne pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da gre za skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam v soseski.
napoved pritožbe - dovoljenost pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo
Ker je v primeru iz drugega odstavka 151. člena ZP-1 pritožbo potrebno napovedati, je pritožba dovoljena le, če je bila napovedana in je napoved pritožbe vložena pravočasno. Če napoved pritožbe ne vloži pravočasno, upravičenec do pritožbe ne izgubi zgolj pravico do pisne obrazložitve sodbe, temveč tudi pravico do pritožbe. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je napoved pritožbe bila prepozna in je izdalo sodbo z obrazložitvijo ter v pravnem pouku obdolžencu dalo možnost vložitve pritožbe, na dovoljenost pritožbe ne more vplivati, saj sodišče ne more nikomur z napačnim pravnim poukom dati več pravic, kot mu gre po zakonu.
obstoj pripornih razlogov - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma
Obrazložitev utemeljenega suma, ki jo je v izpodbijanem sklepu podalo sodišče prve stopnje, je razumna, za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiva in tudi povsem zadostna in je pritožbeno problematiziranje ne more spodnesti, še zlasti pa ne način, ko je pritožnica v pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora v celoti povzela, oziroma s tehniko copy paste prenesla besedilo ugovora zoper predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Ta pritožbeni postopek ne more prerasti v postopek preizkusa citiranega predloga, torej v ugovorni postopek. Slednji je pridržan izvenobravnavnemu senatu sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče pa preizkuša obrazloženost sklepa o podaljšanju pripora, v katerem pa jasno mora biti kot eden od pogojev za pripor, obrazložen tudi utemeljen sum.
Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnihpostopkih in v kazenskem postopku (2019) člen 8, 8/1, 9, 9/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 9, 9/5.
potni stroški vročevalca - kilometrina
Res je, da je za meritev razdalj mogoče na svetovnem spletu najti številne spletne daljinomere npr. ViaMichelin, na katerega se sklicuje pritožnik, pa tudi Google Zemljevidi. Vsak od navedenih ponudnikov pokaže nekoliko različno razdaljo za isto relacijo, vendar se je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno oprlo na podatke spletnega mesta zemljevid.najdi.si, ki je s sklepom Vlade RS prepoznano kot zanesljivo in verodostojno za tovrstno uporabo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/1, 40/4, 49.
stroški izdelave izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - materialni stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Pritožbeno sodišče sicer verjame izvedencu, da je spis prebral v celoti, vendar to ne pomeni, da je moral preštudirati vse ostale listine, poleg tistih, ki jih je izrecno izpostavilo sodišče prve stopnje v odredbi o postavitvi izvedenca. Prav tako izvedenec ne navaja, katere dodatne listine je bilo potrebno preštudirati in koliko naj bi bilo teh listin.
Res je sicer, da je izvedenec moral analizirati primerjalne rokopise dveh oseb in pisavo na spornem dokumentu, vendar sta bili postavljeni zgolj dve strokovni vprašanji, dokumentacija pa ni bila prav obsežna. Ni torej izkazano, da bi za odgovor na ti dve vprašanji, ki nista kompleksni, bil potreben dodaten poglobljen študij (izven obsega izvedenčeve stroke oz. specialnosti), obsežne analize ali specialistična znanja oz. znanja z več področij, niti ni bilo potrebno sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Materialni stroški v višini 38,00 EUR, ki jih je izvedenec opredelil kot stroške poštnine, pisarniškega materiala in stroške uporabe zahtevne tehnične opreme ne predstavljajo stroškov v smislu 49. člena pravilnika, ker ne gre za stroške (ki tudi niso specificirano opredeljeni), ki bi se nanašali le na konkretno izvedensko mnenje, temveč gre za opremo, ki jo izvedenec uporablja pri svojem siceršnjem delu.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 3, 3/10.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - poziv za plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - materialni sosporniki - enotni sosporniki - dediči kot sosporniki - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom na plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila pozvalo le tretjo toženko. To pomeni, da se posledice neplačila sodne takse po poteku v plačilnem nalogu odrejenega roka ne morejo nanašati na tožence, ki plačilnega naloga in navedenega opozorila sploh niso prejeli. Toženci so kot sodediči materialni sosporniki in sozavezanci za plačilo sodne takse (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Kljub njihovemu enotnemu sosporništvu pa vsak od njih ohranja svojo procesno subjektiviteto, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi upoštevalo pri vabljenju tožencev na naroke in vročanju procesnih vlog oziroma odločb. Iz istega razloga bi moralo prvostopenjsko sodišče vsakega pozvati na plačilo sodne takse za pritožbo in jih opozoriti na posledice nepravočasnega plačila. Ker jih ni, sankcija fikcije umika pritožbe zoper njih ne more nastopiti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.
umik zahteve za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00033371
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/2.
lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razbremenilni dokazi
Pretres možganov ni tako široka besedna zveza, da ne zadošča zahtevi po konkretiziranosti kazenskopravnega očitka. Je mednarodno klasificirana diagnoza z oznako S06.00, kar jo po MKB-10 uvršča v podskupino znotraj lobanjskih poškodb (S06) v skupini poškodb glave (S00-S09). Primerjava s poškodbo roke ni na mestu, slednja je bistveno širši pojem, primerljiv s poškodbo glave. Na intenzivnost pretresa možganov kaže dolžina obdobja, v katerem je bila poškodovančeva zmožnost za delo zmanjšana in njegovo zdravje okvarjeno. Ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval še podrobnejši opis značilnosti te poškodbe. Prav tako ni potrebno, da bi vseboval podrobnejše navedbe o tem, kako je bila zmožnost za delo zmanjšana, katerih del naj oškodovanec začasno ne bi zmogel opravljat, to je namreč predmet dokazovanja.
Dokazni predlogi obrambe za drugega oziroma drugovrstnega izvedenca ter pridobitev zdravstvene dokumentacije in zaslišanje osebne zdravnice oškodovanca niso posledica slabo opravljenega dela izvedenca za medicino - travmatologijo ali njegove premajhne usposobljenosti, temveč posledica nestrinjanja z izvedenskim mnenjem, ki je za obdolženca obremenilno. Pritožniki odločitve sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov ne izpodbijajo z navedbo konkretnih okoliščin, ki bi podkrepile materialnopravno relevantnost izvedbe predlaganih, a zavrnjenih tosmernih dokazov obrambe, temveč se le pavšalno sklicujejo na možnost preverjanja pravilnosti vseh vhodnih podatkov, preverjanje, ali je izvedenec prezrl kakšno pravnorelevantno dejstvo ter preverjanje pravilnosti zaključkov izvedenskega mnenja.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbiranju obvestil - izjava priče, dana policiji - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Izjava, zapisana v uradnem zaznamku, ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ravno to pa je primer v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje, mimo vsebine zapisnika o zaslišanju priče, zaključek o odločilnem dejstvu, oprlo na uradni zaznamek z njeno izjavo, dano policistom. Takšen obid zakona pa pritožba utemeljeno problematizira, še zlasti pa v primeru, ko gre za izjavo privilegirane priče, dane policistom (v konkretnem primeru pa je bila ta izjava celo pravnomočno izločena iz spisa).
spor majhne vrednosti - upravnik - dolžnost plačila upravniku - stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino - vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka - pravna podlaga tožbenega zahtevka - način obračunavanja stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - trditveno in dokazno breme - metodologija - uporaba materialnega prava - pravilnik
To, da je tožnica vtoževane stroške izračunala po napačni metodologiji, samo po sebi še ne pomeni, da tožbeni zahtevek ni utemeljen ali vsaj delno utemeljen. Sodišče namreč na pravno podlago, ki jo navede tožeča stranka, ni vezano; utemeljnost tožbenega zahtevka pa mora preizkusiti po vseh pravnih podlagah, na katere nakazujejo tožbene trditve. Ne drži posplošeno stališče v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da tožnica v dopolnitvi tožbe ni podala prav nobenih trditev, ki bi pojasnjevale veljavni ključ delitve stroškov. Četudi tožnica ni izračunala stroškov po veljavnem ključu delitve (ker ga ni priznavala), je podala trditve, ki so pravno pomembne ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage.
Sodišče prve stopnje bi se do tožničinih pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov moralo opredeliti vsebinsko. To pomeni, da bi moralo v zvezi z vsakim posameznim zaračunanim stroškom preveriti utemeljenost tožbenega zahtevka ob podanih tožbenih trditvah in pravilni uporabi materialnega prava. Šele, če bi sodišče pri takšni presoji ugotovilo, da tožeča stranka ni (pravočasno) podala trditev, ki bi omogočale uporabo materialnega prava, v tem primeru Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09 s spremembami in dopolnitvami) in drugih relevantnih podzakonskih aktov, bi lahko tožbeni zahtevek (delno) zavrnilo. Ob tem gre posebej poudariti, da višina nekaterih zaračunanih stroškov, kot utemeljeno opozarja pritožnica, sploh ni odvisna od med strankama spornega načina izračuna (so)lastniškega deleža toženke - nekateri stroški se obračunavajo glede na porabo ali pa gre za fiksne stroške na enoto.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - policist - uradna oseba - odmera kazenske sankcije - opozorilo - prekršek neznatnega pomena - preobremenjen prevoz
Kot izhaja iz razlogov v napadani sodbi ni dvoma, da sme pooblaščena uradna oseba namesto sankcije kršitelja le opozoriti, to pa sme storiti le takrat, če je prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba istočasno oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo v konkretni zadevi tudi zadosten ukrep, kajti prekršek neznatnega pomena je tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oz. ne bo nastala škodljiva posledica ali pa je le ta neznatna (člen 6.a ZP-1). Povedano pomeni, da tudi opozorilo sme uradna oseba izreči le takrat, če je prekršek zanesljivo ugotovljen in ob predpostavki, da je storjen v posebnih okoliščinah, te pa ne morejo biti dvom pooblaščene uradne osebe o tem, ali je prekršek sploh storjen, kot navaja tudi pritožba.
Iz izpodbijane sodbe v tej zvezi izhaja, da je prvo sodišče kot obteževalno okoliščino upoštevalo težo storjenega dejanja in dejstvo o kaznivosti in nesprejemljivosti obtoženčevega ravnanja kot uradne osebe v statusu policista, ko bi kot uradna oseba nedvomno moral biti vzgled in vzor zakonitega, korektnega in etičnega ravnanja, kar je po prepričanju prvega sodišča še posebej zavržno. Takšna utemeljitev prvega sodišča pa tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba pomeni, da je prvo sodišče zakonski znak kaznivega dejanja (status uradne osebe) štelo kot obteževalno okoliščino, kar je nepravilno.
ZKP člen 236, 236/1, 236/1-2, 371, 371/1, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna dobrota - oprostitev dolžnosti pričanja - privilegirana priča - izpovedba priče - sorodstveno razmerje - nezakonit dokaz - ekskluzija - pouk priči o pravni dobroti - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričanja
Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev glede dokazanosti kaznivih dejanj obdolžencem med drugim tudi z izpovedbo oškodovanke A. A. in priče E. E., ki pa glede na njuno sorodstveno razmerje do obdolžencev, nista bili predhodno poučeni v smislu 236. člena ZKP, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je svojo odločitev oprlo na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba (v konkretnem primeru sklep) ne sme opirati.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrženje zahteve - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju temeljito proučiti pritožbenega izvajanja ter ugotoviti, zoper kateri PN je storilec vložil ZSV dne 27. 12. 2018 in na kateri PN se nanaša plačilo 400,00 EUR, ki je priloženo vloženi ZSV storilca, v ta namen bo moralo vpogledati tudi prekrškovni spis prekrškovnega organa v zvezi z izdajo PN št 182130000668 z dne 1. 10. 2018, za katerega prekrškovni organ trdi, da je ta PN postal pravnomočen in da naj bi globo v tem postopku storilec poravnal, odprta pa naj bi ostajala zadeva po izdani PN 182330000106 z dne 13. 12. 2018. Če se bo izkazalo, da zoper PN št. 182330000106 z dne 13. 12. 2018 storilec ni plačal globe v polovički, bo potrebno njegovo ZSV, za katero prekrškovni organ trdi, da je vložena pravočasno, obravnavati vsebinsko.
sporazum o priznanju krivde - sostorilec kot priča - ocena izpovedi priče - kaznivo dejanje ropa
Pravno zmotno je stališče zagovornika, da pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedb teh prič sodišče prve stopnje ne bi smelo njihovih pričevanj v predmetnem kazenskem postopku soočiti z zagovori, ki so jih podali kot obtoženci glede obravnavanih kaznivih dejanj. Nedovoljeno bi bilo namreč ravno obratno in sicer, če bi sodišče pri oceni zagovora določenega obtoženca njegovo resničnost ocenjevalo na podlagi tega, kar je morebiti v prehodni fazi postopka ali v ločenem postopku o isti zadevi izpovedal kot priča.
oprostitev plačila sodne takse - zasebna tožba - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana
Pritožnik pa razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse napada le z navedbami, da so mu doslej vsa sodišča na podlagi absolutno istih podatkov o premoženjskem stanju redno dovolila obročno plačilo sodne takse, sklicujoč se na odločbe (sklepe) Okrožnih sodišče v Kopru in Ljubljani ter sklep Višjega sodišča v Kopru (I Cp 691/2017 z dne 23. 5. 2018). Argumentirano in konkretizirano pa ne problematizira razlogov prvega sodišča o tem, da mesečni dohodek družine zasebnega tožilca znaša 1.842,98 EUR oziroma 921,49 EUR na družinskega člana in tako presega dvakratnik minimalnega dohodka, kot tudi da imata predlagatelj, to je zasebni tožilec in njegova soproga v lasti stanovanje v vrednosti 165.000,00 EUR in nimata drugih družinskih članov, ki bi jih bila dolžna preživljati, kajti le slednje je relevantna podlaga za presojo o tem, ali je bil predlog zasebnega tožilca za oprostitev, odlog in obročno odplačilo sodne takse za vložitev zasebne tožbe utemeljen ali ne.
ZST-1 člen 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-7. ZKP člen 129, 129/1.
ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - nastop pravnomočnosti
Za nastop pravnomočnosti sodbe se tako ne zahteva, da bi ta morala biti vročena obdolžencu, zato tudi vročitev sodbe pritožbenega sodišča ni pogoj za nastanek obveznosti plačila sodne takse za postopek na prvi in drugi stopnji. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, da je nenavadno, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse izdan mesec in pol pred vročitvijo sodbe pritožbenega sodišča.
Z okoliščinami, ki so začasno preprečevale pregon, so mišljene okoliščine objektivne narave, na katere upravičeni tožilec ni mogel vplivati ali jih preprečiti. Nepopolnost obtožnega akta (obtoženega predloga ali obtožnice) ni mogoče šteti med te pogoje, ker gre za okoliščino, na katero upravičeni tožilec lahko vpliva, in sicer s tem, da obtožni akt ustrezno dopolni oz. popravi.
ZSKZDČEU-1 člen 192, 192/5. ZP-1 člen 52, 52/3. ZDR-1 člen 210, 210/2, 217, 217/4, 217č.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - znižanje denarne kazni - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - kraj storitve prekrška - višina izplačane plače - napoteni delavec
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi lahko prekrškovni organ Republike Slovenije storilki določil največ 2.000,00 EUR globe za posamezni prekršek in izrekel enotno globo v višini 8.000,00 EUR ter ji naložil plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 10% od izrečene globe tj. 800,00 EUR. In ker je v skladu s petim odstavkom 192. člena ZSKZDČEU-1 znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, možno znižati le na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje izvrši do zneska 8.800,00 EUR.