Glede na dosedanji potek kazenskega postopka, glede na dosedanje trajanje osebnih omejevalnih ukrepov, zlasti pa glede na pričujoči zastoj v postopku, ko ni moč trditi, da so razlogi za takšno trajanje postopka in za zastoj v postopku morebiti na strani strank v postopku, ni moč govoriti o spoštovanju določila drugega odstavka 200. člena ZKP.
KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZOPOKD člen 25, 25-8. ZGD-1 člen 504.
storilec kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - lastnik stvari - direktor gospodarske družbe - odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe
Direktor družbe je v smislu vsebine členov 504 ZGD in ostalih tisti, ki na podlagi pooblastila upravlja premoženje družbe in je lahko storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1, ki je bilo storjeno v imenu, na račun ali v korist pravne osebe. Direktor izraža voljo družbe, dolžan je poslovati vestno in pošteno, je odgovoren za poslovanje družbe in deluje v korist lastnikov. Pravna oseba pa je samostojna oseba, katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov in namenjeno gospodarski dejavnosti. Storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1 je lahko le lastnik stvari ali premoženja, zoper katerega teče postopek prisilne izvršbe. Namen te zakonske določbe je sankcionirati tista ravnanja, ki v postopku prisilne izvršbe preprečijo upnikovo poplačilo terjatev. Na podlagi 223. člena KZ-1 je pravna oseba odgovorna za to kaznivo dejanje, če njen direktor stori kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035608
ZOdvT člen 12, 36. ZOdv člen 7, 7/4. ZBPP člen 48. ZPP člen 359.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank - zmotna uporaba materialnega prava - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera odvetniških stroškov - znižana nagrada - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča - pristojnost organa - prepoved reformatio in peius
Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja ZOdvT. V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen ZOdv, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP.
Pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035335
OZ člen 1012, 1019. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 212, 214, 214/2.
kreditna pogodba - odstop od kreditne pogodbe - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - porok in plačnik - odgovornost poroka za plačilo - postopek osebnega stečaja - stečaj nad glavnim dolžnikom - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - trditveno breme - zanikanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - višina terjatve - odločanje v pritožbenem postopku - prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja
Toženka se je za plačilo preostalega dolga po kreditni pogodbi zavezala kot porok in plačnik in zato odgovarja enako kot dolžnik na podlagi določb 1012. in 1019. člena OZ. Dejstvo, da sta glavna dolžnica in njen mož kot porok razglasila osebni stečaj, na njeno obveznost nima vpliva.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - procesni pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu
Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasproti stranki povrniti njene pravdne stroške. Iz določila drugega odstavka istega člena izhaja, da lahko sodišče takrat, kadar stranka v pravdi deloma zmaga, odloči, da vsaka nosi svoje pravdne stroške. Po določilu 157. člena pa mora toženki tožnica takrat, kadar toženka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje stvari, povrniti njene pravdne stroške. Iz povzetih določil utegne slediti, da bi bila, če bi tožnica takoj priznala utemeljenost pobotnega ugovora, pravilna odločitev, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Tega pa tožnica v tej pravdi ni storila. Celo v pritožbi je zatrjevala, da pobotni ugovor ni utemeljen. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je stroškovno odločitev oprlo na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora izbiro zavoda opraviti sodišče in ne izvedenec, v izpodbijanem sklepu pa sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov, zakaj ni izbralo katerega od drugih treh posebnih socialno varstvenih zavodov. Sodišče prve stopnje zato ni popolnoma ugotovilo pravno relevantnega dejanskega stanja in je izpodbijana odločitev preuranjena.
Pravice do zagovornika po lastni izbiri kot pravnega jamstva v 29. členu Ustave ni mogoče razlagati tako, da bi morala biti obdolžencu dosledno zagotovljena možnost, da ga bo v kazenskem postopku zastopal izbrani zagovornik. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bo namreč lahko učinkovita le, če zagovornika pri obrambi obdolženca ne bodo omejevali interesi drugih obdolžencev. Po mnenju pritožbenega sodišča zato za zavrnitev možnosti zastopanja po 68. členu ZKP zadošča, če so izkazane okoliščine, ki kažejo na možnost konflikta interesov in da gre zato za neovržno zakonsko domnevo, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje
Taka sodba sodišča prve stopnje, izdana v hitrem postopku o prekršku je postala pravnomočna in izvršljiva in temu primerno je pravilno v tej sodbi tudi zapisan pravni pouk, ko zoper tako sodbo lahko vloži pritožbo le prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1, razen glede stroškov postopka, kot je v točki 3) izpodbijanega sklepa obrazložilo že prvo sodišče. V obravnavanem primeru je torej prvostopno sodišče vloženi ZSV obravnavalo in njunih zahtev za sodno varstvo ni zavrglo, zato v skladu s prvim odstavkom člena 66 ZP-1 pritožba v tem primeru, ko je prvo sodišče vloženi ZSV obravnavalo vsebinsko, pritožba ni dovoljena.
Z okoliščinami, ki so začasno preprečevale pregon, so mišljene okoliščine objektivne narave, na katere upravičeni tožilec ni mogel vplivati ali jih preprečiti. Nepopolnost obtožnega akta (obtoženega predloga ali obtožnice) ni mogoče šteti med te pogoje, ker gre za okoliščino, na katero upravičeni tožilec lahko vpliva, in sicer s tem, da obtožni akt ustrezno dopolni oz. popravi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..
Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane družbe, preslepitveni namen ne obstoji.
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku člena 284 KZ-1 je mogoče storiti le naklepno, to je v primeru, če v mnenju ali cenitvi izvedenec oziroma cenilec navaja povsem izmišljena dejstva ali pa če zavestno uporabi lažna pravila stroke, ne gre pa za storitev tega kaznivega dejanja v primeru, če je le-to izdelano nestrokovno in malomarno, kar pravilno izhaja tudi iz odgovora na pritožbo. Bistveno pri tem je, da se pri izdelavi mnenja oziroma cenitve tisti, ki mnenje oziroma cenitev izdela mora zavedati in tudi hoteti, da takšna njegova ugotovitev v cenitvi oziroma v mnenju ni zanesljiva, pa v izdelanem mnenju oziroma cenitvi trdi nasprotno, torej navaja izmišljena dejstva, saj je torej le v takih primerih podana storitev očitanega kaznivega dejanja, medtem ko z malomarnostjo očitanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti.
Glede na takrat veljavni člen 85 ZS se je obdolženec kot cenilec smel sklicevati na svoj status tudi v primeru, če je cenitev oziroma mnenje izdelal na zahtevo stranke pri uveljavljanju njenih pravic.
relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon - poizvedbe sodišča
Zastaranje torej pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon. Glede na zgoraj izpostavljeno pravno teorijo in prakso Vrhovnega sodišča RS po oceni pritožbenega sodišča tudi poizvedbe o obdolženčevem premoženjskem stanju pretrgajo zastaranje, saj so take poizvedbe potrebne zaradi odločitve sodišča o izreku sankcij in so zato usmerjene v končni izid postopka o prekršku – izrek sankcij.
sporazum o priznanju krivde - sostorilec kot priča - ocena izpovedi priče - kaznivo dejanje ropa
Pravno zmotno je stališče zagovornika, da pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedb teh prič sodišče prve stopnje ne bi smelo njihovih pričevanj v predmetnem kazenskem postopku soočiti z zagovori, ki so jih podali kot obtoženci glede obravnavanih kaznivih dejanj. Nedovoljeno bi bilo namreč ravno obratno in sicer, če bi sodišče pri oceni zagovora določenega obtoženca njegovo resničnost ocenjevalo na podlagi tega, kar je morebiti v prehodni fazi postopka ali v ločenem postopku o isti zadevi izpovedal kot priča.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbiranju obvestil - izjava priče, dana policiji - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Izjava, zapisana v uradnem zaznamku, ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ravno to pa je primer v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje, mimo vsebine zapisnika o zaslišanju priče, zaključek o odločilnem dejstvu, oprlo na uradni zaznamek z njeno izjavo, dano policistom. Takšen obid zakona pa pritožba utemeljeno problematizira, še zlasti pa v primeru, ko gre za izjavo privilegirane priče, dane policistom (v konkretnem primeru pa je bila ta izjava celo pravnomočno izločena iz spisa).
oprostitev plačila sodne takse - zasebna tožba - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana
Pritožnik pa razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse napada le z navedbami, da so mu doslej vsa sodišča na podlagi absolutno istih podatkov o premoženjskem stanju redno dovolila obročno plačilo sodne takse, sklicujoč se na odločbe (sklepe) Okrožnih sodišče v Kopru in Ljubljani ter sklep Višjega sodišča v Kopru (I Cp 691/2017 z dne 23. 5. 2018). Argumentirano in konkretizirano pa ne problematizira razlogov prvega sodišča o tem, da mesečni dohodek družine zasebnega tožilca znaša 1.842,98 EUR oziroma 921,49 EUR na družinskega člana in tako presega dvakratnik minimalnega dohodka, kot tudi da imata predlagatelj, to je zasebni tožilec in njegova soproga v lasti stanovanje v vrednosti 165.000,00 EUR in nimata drugih družinskih članov, ki bi jih bila dolžna preživljati, kajti le slednje je relevantna podlaga za presojo o tem, ali je bil predlog zasebnega tožilca za oprostitev, odlog in obročno odplačilo sodne takse za vložitev zasebne tožbe utemeljen ali ne.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje predloga - prepozen predlog
Za sprejem izpodbijane odločitve, ki je procesne narave, so odločilne ugotovitve o o tem, kdaj se je iztekel rok za vložitev predloga za nadomestitev globe z družbeno koristnim delom in kdaj ter na kakšen način je storilec vložil predlog za nadomestitev globe.
ZST-1 člen 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-7. ZKP člen 129, 129/1.
ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - nastop pravnomočnosti
Za nastop pravnomočnosti sodbe se tako ne zahteva, da bi ta morala biti vročena obdolžencu, zato tudi vročitev sodbe pritožbenega sodišča ni pogoj za nastanek obveznosti plačila sodne takse za postopek na prvi in drugi stopnji. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, da je nenavadno, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse izdan mesec in pol pred vročitvijo sodbe pritožbenega sodišča.
Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnihpostopkih in v kazenskem postopku (2019) člen 8, 8/1, 9, 9/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 9, 9/5.
potni stroški vročevalca - kilometrina
Res je, da je za meritev razdalj mogoče na svetovnem spletu najti številne spletne daljinomere npr. ViaMichelin, na katerega se sklicuje pritožnik, pa tudi Google Zemljevidi. Vsak od navedenih ponudnikov pokaže nekoliko različno razdaljo za isto relacijo, vendar se je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno oprlo na podatke spletnega mesta zemljevid.najdi.si, ki je s sklepom Vlade RS prepoznano kot zanesljivo in verodostojno za tovrstno uporabo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje prekrška - dovoljeni pritožbeni razlogi
V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa ne more preverjati kakšna navodila je storilec dobil v zvezi s konkretnim transportom in ravnanju s potrebno dokumentacijo, kakšne so bile razmere na gradbišču, kamor je dobavil blago in kako je prevzemnik blaga ravnal z dokumentacijo ter ugotavljati, ali je dejansko storilčeva krivda, da dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo carinskega postopka, ni bila dostavljena pristojnemu carinskemu organu. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, v katerih storilec pristojnemu organu države izdaje očita bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ker naj ne bi upošteval njegove v slovenskem jeziku pravočasno vložene pritožbe, naknadno vloženo pritožbo v nemščini pa naj bi zavrgel kot prepozno.