prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija
Sodišče je torej pravilno štelo, da obstaja spor o tem, ali je navedena pogodba veljavna. Ker gre za sporno dejstvo, od katerega je odvisen obseg zapuščine in s tem vrednost dednega deleža pritožnice, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) prekinilo zapuščinski postopek. Pravilno pa je uporabilo tudi določbo prvega odstavka 213. člena ZD, s tem ko je na pravdo napotilo pritožnico. Glede na vsebino predloženega notarskega zapisa in opozorila notarja o obveznostih, ki jih prevzemnik zaščitene kmetije prevzame za oskrbo in preživljanje izročevalcev, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica A. P. ml., da je zakoniti lastnik zaščitene kmetije, ki ne spada v zapuščino po zapustnikih verjetnejša od pravice dedinje P. P. do dednega deleža od zaščitene kmetije, ki naj bi spadala v zapuščino po zapustnikih. Zapuščinsko sodišče je nadalje tudi pravilno štelo, da so trditve pritožnice manj verjetne od trditev preostalih dedičev, ki niso zatrjevali, da bi bila navedena pogodba le navidezna in s tem neodplačna, in jo napotilo na vložitev tožbe zoper sodediče, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - fizični napad
Pritožbeno sodišče poudarja, da je kakršnikoli pretep na delovnem mestu oziroma fizični napad na sodelavca obsojanja vreden in ni dopustna nobena toleranca. V vsakem primeru takšno ravnanje po vseh pravnih standardih pomeni hujšo kršitev. Glede na okoliščine primera pa gre tudi za takšno hujšo kršitev, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035321
SZ člen 4, 4/2, 4/2-2, 4/2-3, 4/2-4, 77, 81, 82, 93, 93/2, 121. SZ-1 člen 10, 83, 103, 103/5.
odpoved najemne pogodbe za stanovanje - najemno razmerje - pravna narava razmerja - interesi pogodbenih strank - neprofitno najemno razmerje - profitno in neprofitno stanovanje - neprofitno stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - pogajanja za sklenitev pogodbe - socialno stanovanje - službeno stanovanje - odpovedni razlog - drugo primerno stanovanje - stanovanjski sklad
Sporazum in najemno pogodbo je treba obravnavati kot celoto, saj je najemna pogodba izpeljava sporazuma. Sklicevanje tožeče stranke na določila SZ-1 o vrsti stanovanj je materialnopravno zmotno, saj v času sklepanja sporazuma in najemne pogodbe SZ-1 še ni bil sprejet. Sporazum in najemna pogodba sta morala biti sklenjena skladno z določili takrat veljavnega SZ.
Sodišče prve stopnje je glede na obdolženčev vzorec obnašanja (zloraba alkohola, vztrajnost, brezobzirnost in predrznost) sklepalo, da ni moč računati na obdolženčevo sodelovanje v smislu preprečevanja ponovitvene nevarnosti z milejšim ukrepom. Takšen zaključek je pa še toliko bolj na mestu, ko pritožbeno sodišče na podlagi spisovnega gradiva zaključuje, da tudi ukrep prepovedi približevanja, na katerega kot zadostnega stavi pritožba, s strani obdolženca v preteklosti ni bil vedno brezpogojno spoštovan, saj mu je bil izdan plačilni nalog ravno zaradi prekrška po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, ker naj ne bi spoštoval izrečene mu prepovedi približevanja določeni osebi.
ZS-UPB4 člen 83, 101, 102, 102/1. ZPP-UPB3 člen 111, 111/1, 111/2, 111/4, 333, 333/1, 343, 343/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - tek rokov
Tožnik je sodbo sodišča prve stopnje prejel dne 25. 7. 2019 in je 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo iztekel dne 16. 9. 2019. Ker je pritožbo vložil šele 19. 9. 2019, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da jo je vložil prepozno. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost v zvezi s tekom pritožbenega roka, saj v skladu s splošnim pravnim načelom nepoznavanje prava škoduje, zato se kot povsem neutemeljene izkažejo njegove pritožbene navedbe, da v tem postopku pred sodiščem nastopa brez pooblaščenca in da je zato 30-dnevni pritožbeni rok v nevednosti razumel kot štetje uradnih dni.
dedovanje na podlagi oporoke - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pristnost oporoke - veljavnost oporoke
Glede na to, da je bila pritožnica prisotna na zapuščinski obravnavi in seznanjena s posledicami priznanja oporoke, z le navrženimi pritožbenimi očitki, s katerimi nasprotuje oporočnemu dedovanju, ne more vplivati na pravilnost odločitev sodišča prve stopnje.
Postopek poplačila upnikov poteka tako, da sodišče odloči o upnikovem predlogu s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - štetje roka - štetje roka za vložitev tožbe
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Pri tem institutu velja načelo, da nepoznavanje prava oziroma zmotno tolmačenje zakonskih določil škodi. To pa pomeni, da napačno štetje roka za vložitev pritožbe ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje
Zapis v izpodbijani sodbi, da „ni razvidno, da gre za blago, katerega je ona naročila“, v nasprotju z zatrjevanjem pritožnice ni bil uporabljen kot dokaz, temveč kot demonstracija pavšalnih trditev tožene stranke, iz katerih ne izhaja nasprotovanje posameznim postavkam iz računa (po višini). Pritožbena graja, da sodišče prve stopnje te fraze ne bi smelo uporabiti kot dokaz, je neutemeljena že iz tega razloga.
Glede na pravilne ugotovitve, da tožena stranka tožniku ni namenoma nezakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, s tem ni izpolnjena vsaj ena od štirih predpostavk odškodninske odgovornosti in sicer protipravno ravnanje, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo, pravilna.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi (v pogodbi o zaposlitvi je kot kraj opravljanja dela opredeljena nadzorna postaja v določenem kraju). Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00034426
ZDSS-1 člen 43.. ZDR-1 člen 4.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 273.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska odredba - elementi delovnega razmerja - nastanek težko nadomestljive škode
Pri regulacijskih začasnih odredbah gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih in ustavno upravičenih primerih, ko upniku grozi težko nadomestljiva škoda oziroma da se prepreči uporaba sile, torej gre za strožje pogoje iz 272. člena ZIZ. Izjemnost pa je potrebno razlagati strogo in celovito tehtati položaj obeh strank.
Pravilno je pritožbeno zavzemanje, da odločanje o tem, ali bo sodišče predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju prekinilo, terja upoštevanje načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
dedovanje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Na podlagi prvega odstavka 221. člena ZD sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki ni povezano z resničnim razlogom začasno povečanega obsega dela, temveč se nanaša na reševanje problema negotovosti glede bodočega gibanja naročil, je nezakonito in ni v skladu z določbo 54. člena ZDR-1. Ker ni dokazano, da je v tožnikovem primeru v resnici obstajal začasno povečan obseg dela, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni zakonita.
napredovanja - zdravnik specialist - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred
Kot pravno zmotno je treba zavrniti zavzemanje pritožbe, da drugi odstavek 16. člena ZSPJS daje javnemu uslužbencu pravico, da doseže 10 napredovanj. Že iz same določbe drugega odstavka 16. člena ZSPJS, je jasno razvidno, da je napredovanje omejeno za 5 oziroma 10 plačnih razredov in ne, da javni uslužbenec v vsakem primeru lahko napreduje za 10 plačnih razredov. Iz določitve plačnega razreda za delovni mesti zdravnik specialist V/VI PPDI in višji zdravnik specialist PPDI je razvidno, da je na teh dveh delovnih mestih napredovanje določeno do največ 57. plačnega razreda, kar je tožnik tudi dosegel.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
plačilo razlike plače - povečan obseg dela
ZSPJS v 22.e členu v povezavi s 4. členom Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence določa, da se dodatek za povečan obseg dela delavcu lahko prizna do največ 20 % osnovne bruto plače. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo navedbe tožnika, da je prevzel le del nalog sodelavca in da so mu te naloge vzele nekje dve uri dnevno. Upoštevajoč izpoved tožnika navedeno je sodišče tožniku utemeljeno priznalo dodatek v višini 5 % od zahtevanih 20 %, saj tožnik ni prevzel vseh zadolžitev drugega delavca, dodatna dela pa je glede na lastno izpovedbo opravljal 1/4 delovnega časa.
vrnitev v prejšnje stanje - štetje rokov - delovni dnevi
Napačno štetje roka za vložitev pritožbe, pri čemer iz samega predloga ne izhaja, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena predmetnega postopka oziroma skrbeti za svoje pravice v postopku, ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke.
jubilejna nagrada - sindikati - dogovor - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je določba 17. člena Dogovora jezikovno povsem jasna, enostavna in ne vsebuje nobenih nedoločenih izrazov, saj iz nje izhaja, da pripada delavcu, ki dopolni 40 let delovne dobe, jubilejna nagrada.