povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - zahtevek za vrnitev preživnine - izpodbito očetovstvo - odpadla pravna podlaga - verzijski zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Stališče o (delnem) zastaranju tožbenega zahtevka izhaja iz zmotnega prepričanja, da ima tožbeni zahtevek v obravnavani zadevi naravo preživninske terjatve. Dejansko pa gre za verzijski zahtevek, ki ima podlago v razmerju med tožnikom in otrokovo materjo, ne pa v razmerju med tožnikom in otrokom.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pavšalno določena odškodnina - odmera odškodnine po prostem preudarku - pravično zadoščenje - porušeno duševno ravnovesje - zmanjšanje premoženja - vzročna zveza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konkretizacija dokaznega predloga - nedovoljen dokaz - neprimeren dokaz
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se ni ločeno ukvarjalo z vsako od zatrjevanih postavk, temveč je nepremoženjsko škodo, pogojeno z izbrisom, obravnavalo enovito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033668
ZPP člen 214, 286, 286/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33, 34.
motenje posesti - soposest - spor zaradi motenja posesti - posestno varstvo - izključna posest - motilno dejanje - parkiranje - začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo - neprerekana dejstva - dostop do nepremičnine
Sodišče je pravilno pojasnilo, zakaj za obstoj soposesti tožnikov na parceli ni bistveno, da ta ni izključevala parkiranja drugih, oziroma zakaj predpostavke izključnosti v primeru, kot je konkretni, že po naravi stvari ni moč razumeti v dobesednem (preozkem) pomenu.
Ni bistveno, kako pogosto so tožniki prihajali in parkirali na parceli (parkirišču), ampak da so svojo (so)posest izvajali kontinuirano in da je bil vedno prisoten njihov animus possidendi.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033683
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. ZNP-1 člen 96, 96/2, 100.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ugrabitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - pravica do stikov - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - starševska skrb - pristojnost za odločanje - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - vloga centra za socialno delo
Namen Haaške konvencije ni vsebinsko reševanje spornih razmerij, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja z namenom, da se omogoči pristojnim organom države, iz katere je bil otrok odpeljan, da v skladu s svojim pravom odločajo o starševski skrbi za otroka.
Uredba Bruselj II a vsebuje pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, med drugim pa tudi posebne določbe o pristojnostih v primerih ugrabitve otrok. Ne ureja pa vsebine pravnega varstva. Oblika in vsebina pravnega varstva je v pristojnosti nacionalnega sodišča. Uredba zagotavlja, da sodišča države izvora obdržijo pristojnost za odločanje o vprašanjih starševske skrbi ne glede na ugrabitev.
Starši pri izvedbi neformalnega razgovora z otrokom nimajo poudarjene vloge. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZNP-1 se neformalni razgovor vedno opravi brez prisotnosti staršev. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis, poslušanje ali ogled posnetka.
Centri za socialno delo so strokovni pomočniki sodišča. Njihova mnenja imajo pomembno težo v postopku, vendar pa sodišča nanje niso absolutna vezana. Dolžnost sodišča je, da mnenje oceni, odločitev pa sprejme tudi ob upoštevanju preostalega dokaznega sklopa.
Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.
rejništvo - namestitev otroka v rejniško družino - prenehanje rejništva - prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer - namestitev otroka v zavod - otrokova korist - upoštevanje otrokove koristi
Dekličine hude čustvene stiske, ki so posledica negativnih izkušenj v primarni družini in travmatiziranosti, nazorno kažejo, da je le z namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njene koristi, pa tudi koristi njenih sorojencev.
Odločitve o prenehanju rejništva je preuranjena. Rejnica za deklico predstavlja zelo pomembno osebo. Omogoča ji izkušnjo družinskega življenja ter pomaga pri vzpostavljanju vezi in stikov med materjo in hčerko.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
Ttožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Škoda je nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - sprememba stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - tehtanje interesov - sorazmernost ukrepa
Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.
Sodišče lahko med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka.
Z izdano začasno odredbo so koristi mladoletnega otroka dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija
Sodišče je torej pravilno štelo, da obstaja spor o tem, ali je navedena pogodba veljavna. Ker gre za sporno dejstvo, od katerega je odvisen obseg zapuščine in s tem vrednost dednega deleža pritožnice, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) prekinilo zapuščinski postopek. Pravilno pa je uporabilo tudi določbo prvega odstavka 213. člena ZD, s tem ko je na pravdo napotilo pritožnico. Glede na vsebino predloženega notarskega zapisa in opozorila notarja o obveznostih, ki jih prevzemnik zaščitene kmetije prevzame za oskrbo in preživljanje izročevalcev, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica A. P. ml., da je zakoniti lastnik zaščitene kmetije, ki ne spada v zapuščino po zapustnikih verjetnejša od pravice dedinje P. P. do dednega deleža od zaščitene kmetije, ki naj bi spadala v zapuščino po zapustnikih. Zapuščinsko sodišče je nadalje tudi pravilno štelo, da so trditve pritožnice manj verjetne od trditev preostalih dedičev, ki niso zatrjevali, da bi bila navedena pogodba le navidezna in s tem neodplačna, in jo napotilo na vložitev tožbe zoper sodediče, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - fizični napad
Pritožbeno sodišče poudarja, da je kakršnikoli pretep na delovnem mestu oziroma fizični napad na sodelavca obsojanja vreden in ni dopustna nobena toleranca. V vsakem primeru takšno ravnanje po vseh pravnih standardih pomeni hujšo kršitev. Glede na okoliščine primera pa gre tudi za takšno hujšo kršitev, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035321
SZ člen 4, 4/2, 4/2-2, 4/2-3, 4/2-4, 77, 81, 82, 93, 93/2, 121. SZ-1 člen 10, 83, 103, 103/5.
odpoved najemne pogodbe za stanovanje - najemno razmerje - pravna narava razmerja - interesi pogodbenih strank - neprofitno najemno razmerje - profitno in neprofitno stanovanje - neprofitno stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - pogajanja za sklenitev pogodbe - socialno stanovanje - službeno stanovanje - odpovedni razlog - drugo primerno stanovanje - stanovanjski sklad
Sporazum in najemno pogodbo je treba obravnavati kot celoto, saj je najemna pogodba izpeljava sporazuma. Sklicevanje tožeče stranke na določila SZ-1 o vrsti stanovanj je materialnopravno zmotno, saj v času sklepanja sporazuma in najemne pogodbe SZ-1 še ni bil sprejet. Sporazum in najemna pogodba sta morala biti sklenjena skladno z določili takrat veljavnega SZ.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - sodna praksa - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - poškodba zapestja - poškodba roke
Tožniku je prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 35.000 EUR v skladu s 179. členom OZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033749
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - ugovor zastaranja
Zgolj dejstvo, da je izvedenec za varnost pri delu ugotovil, da tožnik ne bi smel stopiti na okensko polico, ne izključuje krivdne odgovornosti tožene stranke, glede na to, da ta tožnika, ki pri njej ni bil zaposlen dolgo časa, ni ustrezno nadzorovala, niti mu ni dala ustreznih navodil.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi (v pogodbi o zaposlitvi je kot kraj opravljanja dela opredeljena nadzorna postaja v določenem kraju). Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
dedovanje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Na podlagi prvega odstavka 221. člena ZD sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034427
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2. OZ člen 39, 41, 50, 50/1, 50/2, 82, 87, 87/1, 111, 564, 564/1, 568, 568/2. ZD člen 141.
pogodba o preužitku - ničnost - darilo - aleatorna pogodba - nedopusten dokaz - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prepis zvočnega posnetka
Zapustnik, četudi je bil s snemanjem seznanjen in je vanj privolil, ni bil seznanjen s tem, kdo bo z vsebino posnetka še seznanjen oziroma v kakšne namene je bil posnetek sneman (oz. izdelan prepis), in da iz tega razloga o tem, da bo ta posnetek (in njegov prepis) uporabljen v sodnem postopku, ni mogel prosto odločati in tudi ne prosto odločati o morebitnih posledicah svojih izjav v sodnem postopku.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila omenjena dokaza iz tega razloga pridobljena s kršitvijo pravice do zasebnosti zapustnika, posledično je zato tudi pravilno presojalo še, ali je takšna dokaza kljub temu dopustno uporabiti v pravdnem postopku.
Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnica vsebino pogovora lahko in tudi je dokazovala tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da v tem konkretnem primeru ne obstajajo takšne posebej utemeljene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sodišče dopustilo izvedbo teh dokazov, da je zato v tem konkretnem primeru vendarle potrebno dati prednost pravici zapustnika do zasebnosti pred pravico tožnice do učinkovitega pravnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na aleatorno naravo pogodbe o preužitku, za katero ni uporabljivo načelo enakih vrednosti dajatev. Korist na eni strani in breme pogodbenih strank na drugi strani v trenutku sklenitve pogodbe res nista bili določljivi, kar pa je razumljivo, ker je pri aleatornih pogodbah tveganje del pogodbene podlage ob sklepanju pogodbe v letu 2015 nobena od pogodbenih strank ni mogla vedeti, kolikšen obseg skrbi bo potreboval zapustnik in časa trajanja nudenja pomoči s strani drugotoženca, saj je dokazni postopek pokazal, da je bil zapustnik v letu 2015 še dokaj pri močeh, čeprav je že potreboval določeno pomoč, da je bil zapustnik, čeprav je bil star cca. 87 let, kljub kapi v zdravstvenem stanju, ki za takšnega starostnika ni bolj kritično kot za povprečne starostnike njegovih let in tudi ni bilo razloga, da bi se v kratkem času pričakovala njegova smrt, da pa sta si zapustnik (in njegova žena) s sklenitvijo pogodbe želela zagotoviti dosmrtno varnost.
jubilejna nagrada - sindikati - dogovor - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je določba 17. člena Dogovora jezikovno povsem jasna, enostavna in ne vsebuje nobenih nedoločenih izrazov, saj iz nje izhaja, da pripada delavcu, ki dopolni 40 let delovne dobe, jubilejna nagrada.
vrnitev v prejšnje stanje - štetje rokov - delovni dnevi
Napačno štetje roka za vložitev pritožbe, pri čemer iz samega predloga ne izhaja, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena predmetnega postopka oziroma skrbeti za svoje pravice v postopku, ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke.