povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - zahtevek za vrnitev preživnine - izpodbito očetovstvo - odpadla pravna podlaga - verzijski zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Stališče o (delnem) zastaranju tožbenega zahtevka izhaja iz zmotnega prepričanja, da ima tožbeni zahtevek v obravnavani zadevi naravo preživninske terjatve. Dejansko pa gre za verzijski zahtevek, ki ima podlago v razmerju med tožnikom in otrokovo materjo, ne pa v razmerju med tožnikom in otrokom.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pavšalno določena odškodnina - odmera odškodnine po prostem preudarku - pravično zadoščenje - porušeno duševno ravnovesje - zmanjšanje premoženja - vzročna zveza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konkretizacija dokaznega predloga - nedovoljen dokaz - neprimeren dokaz
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se ni ločeno ukvarjalo z vsako od zatrjevanih postavk, temveč je nepremoženjsko škodo, pogojeno z izbrisom, obravnavalo enovito.
Ttožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Škoda je nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).
OZ člen 190, 190/1. ZKUASP člen 44, 44/4. ZASP člen 157.
priobčevanje komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - skupni sporazum - višina nadomestila - civilna kazen po ZASP
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. To pa je stališče, pri katerem vztraja VSL od februarja 2013 naprej in na katerem temelji tudi prvostopenjska sodba.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - zaslišanje pridržane osebe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da pritožnica nedvomno ogroža svoje zdravje z nejemanjem zdravil, pa tudi zdravje drugih (metanje posode, grožnje sosedi), pri čemer je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima še vedno hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi bolezni, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.
odškodninska odgovornost - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina nastale škode
Tožnik ni izkazal, da bi letno lahko prodal več kot leglo psov, saj za te trditve ni predlagal prepričljivih dokazov. Ker ima tožnik psarno že vrsto let in sam izpostavlja, da je eden najbolj izkušenih in kakovostnih vzrediteljev, bi v spis nedvomno lahko predložil več listin, ki bi kazale na povprečno doseženo ceno psa glede na posamezno leglo in število prodanih mladičev letno. Takšno dokumentacijo je nenazadnje dolžan voditi že zaradi sledenja rodovniškim značilnostim pasme, pa tudi iz davčnih razlogov. Ob izostanku teh dokazov in dejstvu, da tožnik v letu 2013 ni mogel prodati polovice svojih mladičev, torej je prodal le eno in ne dve legli, pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopnega, da dosojeni znesek zadošča za pokritje tožnikove škode, ki jo je utrpel zaradi začasne zamrznitve vzrejnega dovoljenja.
Umika pritožbe ni mogoče preklicati. V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba, ki jo pritožnik umakne, nedovoljena. Nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. Tožnica je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev pritožbenih stroškov, do katerih pa ni upravičena, ker s pritožbo ni uspela.
rejništvo - namestitev otroka v rejniško družino - prenehanje rejništva - prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer - namestitev otroka v zavod - otrokova korist - upoštevanje otrokove koristi
Dekličine hude čustvene stiske, ki so posledica negativnih izkušenj v primarni družini in travmatiziranosti, nazorno kažejo, da je le z namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njene koristi, pa tudi koristi njenih sorojencev.
Odločitve o prenehanju rejništva je preuranjena. Rejnica za deklico predstavlja zelo pomembno osebo. Omogoča ji izkušnjo družinskega življenja ter pomaga pri vzpostavljanju vezi in stikov med materjo in hčerko.
nova škoda - povrnitev nove škode - premoženjska škoda - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - invalidnost - denarna renta - odškodnina v obliki denarne rente - delna nezmožnost za delo - bodoča škoda - okoliščine nezaposljivosti - razporeditev na drugo delovno mesto - aktivni iskalec zaposlitve - poklicna usposobljenost delavca
Škoda je po naravi stvari lahko posledica več vzrokov; če je tako, je važno, kateri je odločilni. Sodišče prve stopnje je zato presojo obstoja vzročne zveze v obravnavanem primeru pravilno skrčilo na edino pravno relevantno vprašanje: ali drži, da se tožnik ravno zaradi svojih fizičnih omejitev, ki so posledica prometne nesreče, ne more znova zaposliti za polovični delovni čas in kljub svojemu prizadevanju ne more dobiti nove zaposlitve.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se o plačilu denarne rente zaradi izgube dohodka (predpogoj je, da oškodovanec škodo dejansko trpi, kar v obravnavanem primeru sploh ni sporno) odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Za odgovor na vprašanje o obstoju vzročne zveze med prometno nezgodo, za katero odgovarja tožena stranka, in škodo, ki nastaja tožniku, je ključna ugotovitev, da bi ob normalnem teku stvari tožnik kljub izgubi zaposlitve pri svojem delodajalcu lahko našel novo, ker pa je prometna nezgoda pustila posledice/omejitve, je glede na svoj poklic in usposobljenost ne more najti. Ponudba zaposlitev, ki sicer ustrezajo tožnikovemu poklicnemu profilu, a so za polni delovni čas in brez omejitev, pač ne ustrezajo tožnikovemu stanju in so zanj enako neprimerne kot ponudbe zaposlitev za poklice, za katere tožnik ni usposobljen.
Pravilno je pritožbeno zavzemanje, da odločanje o tem, ali bo sodišče predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju prekinilo, terja upoštevanje načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00034426
ZDSS-1 člen 43.. ZDR-1 člen 4.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 273.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska odredba - elementi delovnega razmerja - nastanek težko nadomestljive škode
Pri regulacijskih začasnih odredbah gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih in ustavno upravičenih primerih, ko upniku grozi težko nadomestljiva škoda oziroma da se prepreči uporaba sile, torej gre za strožje pogoje iz 272. člena ZIZ. Izjemnost pa je potrebno razlagati strogo in celovito tehtati položaj obeh strank.
jubilejna nagrada - sindikati - dogovor - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je določba 17. člena Dogovora jezikovno povsem jasna, enostavna in ne vsebuje nobenih nedoločenih izrazov, saj iz nje izhaja, da pripada delavcu, ki dopolni 40 let delovne dobe, jubilejna nagrada.
Pritožba pravilno opozarja, da v izpodbijani sodbi pri dokazni oceni manjka opredelitev do verodostojnosti prič in strank oziroma pojasnilo, zakaj je sodišče prve stopnje verjelo tožnici, ne pa direktorju tožene stranke oziroma drugim pričam. Z navedenim je sodišče prve stopnje kršilo določbo 8. člena ZPP v zvezi z dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je ta kršitev vplivala na odločitev v zadevi, prav tako pa je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje s tem ni opredelilo do bistvenih okoliščin primera.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034111
ZPP člen 80, 81.. ZDR-1 člen 179.. ZDR člen 184.. OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - skrbnik za poseben primer - ugovor zastaranja - subjektivni zastaralni rok
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da se tožnik zaradi psihičnih težav še vedno zdravi, ne pomeni, da zastaralni rok še ni pričel teči, ker je pri presoji, kdaj oškodovanec izve za obstoj škode, pomembno, kdaj se poseg izraža v eni od njenih oblik, kdaj se lahko ugotovi obseg škode. Pri tem se je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sklicevalo na stališče sodne prakse v podobnih primerih, da prične zastaralni rok teči, ko je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano, ko se škoda že lahko določi.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi (v pogodbi o zaposlitvi je kot kraj opravljanja dela opredeljena nadzorna postaja v določenem kraju). Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
dedovanje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Na podlagi prvega odstavka 221. člena ZD sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034427
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2. OZ člen 39, 41, 50, 50/1, 50/2, 82, 87, 87/1, 111, 564, 564/1, 568, 568/2. ZD člen 141.
pogodba o preužitku - ničnost - darilo - aleatorna pogodba - nedopusten dokaz - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prepis zvočnega posnetka
Zapustnik, četudi je bil s snemanjem seznanjen in je vanj privolil, ni bil seznanjen s tem, kdo bo z vsebino posnetka še seznanjen oziroma v kakšne namene je bil posnetek sneman (oz. izdelan prepis), in da iz tega razloga o tem, da bo ta posnetek (in njegov prepis) uporabljen v sodnem postopku, ni mogel prosto odločati in tudi ne prosto odločati o morebitnih posledicah svojih izjav v sodnem postopku.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila omenjena dokaza iz tega razloga pridobljena s kršitvijo pravice do zasebnosti zapustnika, posledično je zato tudi pravilno presojalo še, ali je takšna dokaza kljub temu dopustno uporabiti v pravdnem postopku.
Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnica vsebino pogovora lahko in tudi je dokazovala tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da v tem konkretnem primeru ne obstajajo takšne posebej utemeljene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sodišče dopustilo izvedbo teh dokazov, da je zato v tem konkretnem primeru vendarle potrebno dati prednost pravici zapustnika do zasebnosti pred pravico tožnice do učinkovitega pravnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na aleatorno naravo pogodbe o preužitku, za katero ni uporabljivo načelo enakih vrednosti dajatev. Korist na eni strani in breme pogodbenih strank na drugi strani v trenutku sklenitve pogodbe res nista bili določljivi, kar pa je razumljivo, ker je pri aleatornih pogodbah tveganje del pogodbene podlage ob sklepanju pogodbe v letu 2015 nobena od pogodbenih strank ni mogla vedeti, kolikšen obseg skrbi bo potreboval zapustnik in časa trajanja nudenja pomoči s strani drugotoženca, saj je dokazni postopek pokazal, da je bil zapustnik v letu 2015 še dokaj pri močeh, čeprav je že potreboval določeno pomoč, da je bil zapustnik, čeprav je bil star cca. 87 let, kljub kapi v zdravstvenem stanju, ki za takšnega starostnika ni bolj kritično kot za povprečne starostnike njegovih let in tudi ni bilo razloga, da bi se v kratkem času pričakovala njegova smrt, da pa sta si zapustnik (in njegova žena) s sklenitvijo pogodbe želela zagotoviti dosmrtno varnost.