vročitev s fikcijo - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Toženec zmotno meni, da je rok 15 dni za plačilo sodne takse pričel teči šele naslednji dan od dneva, ko mu je poštar v hišnem predalčniku pustil pismo.
ZPP člen 8, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-15, 358, 358-5, 458, 458/1, 458/4. OZ člen 271, 271/3.
plačilo obveznosti - izpolnitev po tretji osebi - potrdilo o plačilu - sprejem izpolnitve obveznosti - dokazna ocena - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Izpodbijanje dokazne ocene v postopkih v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
Plačilo za opravljene telekomunikacijske storitve ni osebna obveznost dolžnika in ga torej zanj lahko opravi kdo tretji.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 20, 21, 21/3, 23, 23/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 19, 19/2, 20.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženje prosilca in družinskih članov - denarna socialna pomoč - odlog plačila sodne takse
Po ZST-1 (12.a člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (20. člen ZSVarPre) tožnik na svoj transakcijski račun prejel nakazilo v višini 5.000,00 EUR. Ker glede tega nakazila ni podal nobenih pojasnil, se slednje šteje kot občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Za takšne dohodke, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, ZSVarPre v prvem odstavku istega člena (v zvezi drugim odstavkom 12.a člena ZST-1) določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med drugim tudi lastnik dveh poslovnih prostorov v skupni vrednosti 27.027,00 EUR, pri katerih ni vpisanih nobenih bremen. To premoženje se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči (in s tem tudi taksne oprostitve) ne upošteva kot (fiktivni) dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov (drugi odstavek 19. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1), pač pa, ker očitno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR), skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z zatrjevano rezervacijo denarnih sredstev tožeče stranke presodilo, da gre pri prenosu teh denarnih sredstev na transakcijski račun pri S. banki za poslovno odločitev tožeče stranke do katere ni prišlo zaradi vložitve izpodbojne tožbe s strani prvo tožene stranke zoper tožečo stranko. Ugotovilo je, da je vzrok za zatrjevane posledice izključno v sami tožeči stranki in ne v ravnanju toženih strank. Glede na navedeno pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem toženih strank. Vzročna zveza je eden od elementov, ki morajo biti kumulativno podani za obstoj odškodninske odgovornosti toženih strank. Ker že posamezen neizkazan element odškodninske odgovornosti pomeni, da slednja ni podana, v obravnavanem gospodarskem sporu pa manjka prej navedeni element, odškodninska odgovornost toženih strank ne obstoja.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00032570
ZSVarPre člen 54a. ZD člen 128. OZ člen 374.
omejitev dedovanja - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - oprostitev plačila socialno varstvenih storitev - obrestovanje terjatve - valorizacijske obresti
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati.
ZD člen 132, 133, 138, 138/2. OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49.
dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - razveljavitev dedne izjave - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - enostranski pravni posel - odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače - izjava volje - napake volje - zmota v izjavi - bistvena zmota - vezana denarna sredstva - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali o odpovedi dediščini (negativna dedna izjava).
Pravilno ugotovljen obseg dediščine je predpogoj, da lahko k dedovanju poklicani dedič oblikuje svojo dedno izjavo; če je v zvezi z obsegom dediščine v zmoti, taka zmota šteje kot bistvena.
Tožnica je bila v bistveni zmoti, ko je podala negativno dedno izjavo, pri čemer je bila pred to odločitvijo dovolj skrbna. Ker je dokazala, da je bila pri izjavi svoje volje v zmoti, je tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev utemeljen.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja
Stališča sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izkazu (sedanjega) prvotoženčevega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve tožnika ni razumeti tako, da bi od tožeče stranke zahtevalo izkaz namena oziroma celo dolžnikove krivde. Je pa zahtevalo subjektivno vez oz. časovno ″korelacijo″ med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe v tej konkretni zadevi.
Ker je bil pogodbeni interes za preoblikovanje zavarovalnega razmerja predvsem na strani zavarovalnice, bi slednja morala skladno z načelom vestnosti in poštenja, upoštevajoč profesionalno skrbnost, poskrbeti, da so zavarovancema predočene vse modalitete novega zavarovanja. Sodišče je v tej luči tudi interpretiralo njeno pojasnilno dolžnost, pri čemer ni odstopilo od kriterijev, ki jih je oblikovala sodna praksa v zadevah kreditojemalcev, ki so posojila najeli v CHF. Ugotovilo je namreč, da zavarovalnica, ki je imela vse informacije o razliki med obema zavarovalnima pogodbama, tožnikoma ni posredovala ključnih informacij o spremembi zavarovalne pogodbe, temveč jima je preko zavarovalne zastopnice zavajajoče zatrjevala, da se za njiju ne bo nič bistvenega spremenilo. Gre za ključno razliko od pojasnilne dolžnosti bank, ki so morda apreciacijo CHF lahko pričakovale, ne pa njene višine in konkretnega vpliva na posojilna razmerja, kar je bilo v sklenitveni fazi negotovo dejstvo. Povedano drugače, pravna prednica toženke je točno vedela, da tožnika z novo pogodbo nimata več zajamčenega zneska zavarovalne vsote ob nastopu doživetja, temveč je ta odvisen od naložbene politike, pa je to zamolčala, banka pa je zamolčala zgolj informacije o pričakovanjih apreciacije CHF, ne pa o tem, da je višina obveznosti v EUR odvisna od tečaja tuje valute. Pri kreditojemalcih zato o neskladju dejanske volje z izjavljeno v sklenitveni fazi ni mogoče govoriti, saj so bili praviloma seznanjeni, da najemajo kredit v tuji valuti, tožnika pa z elementi zavarovalnega razmerja po X. polici po ugotovitvah sodišča prve stopnje nista bila seznanjena.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033683
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. ZNP-1 člen 96, 96/2, 100.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ugrabitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - pravica do stikov - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - starševska skrb - pristojnost za odločanje - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - vloga centra za socialno delo
Namen Haaške konvencije ni vsebinsko reševanje spornih razmerij, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja z namenom, da se omogoči pristojnim organom države, iz katere je bil otrok odpeljan, da v skladu s svojim pravom odločajo o starševski skrbi za otroka.
Uredba Bruselj II a vsebuje pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, med drugim pa tudi posebne določbe o pristojnostih v primerih ugrabitve otrok. Ne ureja pa vsebine pravnega varstva. Oblika in vsebina pravnega varstva je v pristojnosti nacionalnega sodišča. Uredba zagotavlja, da sodišča države izvora obdržijo pristojnost za odločanje o vprašanjih starševske skrbi ne glede na ugrabitev.
Starši pri izvedbi neformalnega razgovora z otrokom nimajo poudarjene vloge. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZNP-1 se neformalni razgovor vedno opravi brez prisotnosti staršev. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis, poslušanje ali ogled posnetka.
Centri za socialno delo so strokovni pomočniki sodišča. Njihova mnenja imajo pomembno težo v postopku, vendar pa sodišča nanje niso absolutna vezana. Dolžnost sodišča je, da mnenje oceni, odločitev pa sprejme tudi ob upoštevanju preostalega dokaznega sklopa.
odškodninska odgovornost - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina nastale škode
Tožnik ni izkazal, da bi letno lahko prodal več kot leglo psov, saj za te trditve ni predlagal prepričljivih dokazov. Ker ima tožnik psarno že vrsto let in sam izpostavlja, da je eden najbolj izkušenih in kakovostnih vzrediteljev, bi v spis nedvomno lahko predložil več listin, ki bi kazale na povprečno doseženo ceno psa glede na posamezno leglo in število prodanih mladičev letno. Takšno dokumentacijo je nenazadnje dolžan voditi že zaradi sledenja rodovniškim značilnostim pasme, pa tudi iz davčnih razlogov. Ob izostanku teh dokazov in dejstvu, da tožnik v letu 2013 ni mogel prodati polovice svojih mladičev, torej je prodal le eno in ne dve legli, pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopnega, da dosojeni znesek zadošča za pokritje tožnikove škode, ki jo je utrpel zaradi začasne zamrznitve vzrejnega dovoljenja.
Pogodba o čiščenju hotelskih sob jasno določa, da mora toženka tožnici plačati vse dodatno izvedene ure čiščenja (nad 372 urami čiščenja na mesec) po (v pogodbi) določeni ceni. Zavzemanje toženke, da pogodba določa, da je tožnica upravičena le do plačila nadur v mesecih, v katerih je bila zasedenost hotela večja od 60%, ni utemeljeno, saj takšne vsebine sklenjena pogodba nima. Toženkino pritožbeno izpostavljanje nekakšne drugačne utečene poslovne prakse med pravdnima strankama, je njena lastna dokazna ocena, ki ji ni mogoče slediti, pa čeprav je podkrepljena z dokaj domiselnim razumevanjem spisovne vsebine.
Umika pritožbe ni mogoče preklicati. V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba, ki jo pritožnik umakne, nedovoljena. Nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. Tožnica je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev pritožbenih stroškov, do katerih pa ni upravičena, ker s pritožbo ni uspela.
Ttožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Škoda je nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).
povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - zahtevek za vrnitev preživnine - izpodbito očetovstvo - odpadla pravna podlaga - verzijski zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Stališče o (delnem) zastaranju tožbenega zahtevka izhaja iz zmotnega prepričanja, da ima tožbeni zahtevek v obravnavani zadevi naravo preživninske terjatve. Dejansko pa gre za verzijski zahtevek, ki ima podlago v razmerju med tožnikom in otrokovo materjo, ne pa v razmerju med tožnikom in otrokom.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - sprememba stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - tehtanje interesov - sorazmernost ukrepa
Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.
Sodišče lahko med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka.
Z izdano začasno odredbo so koristi mladoletnega otroka dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu.
posojilna pogodba - pisna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - znižanje dokaznega standarda - nižji dokazni standard
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja.
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. Sodna praksa sicer v nekaterih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopušča znižanje dokaznega standarda, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - zavarovalno kritje - nihajna poškodba vratne hrbtenice - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke.