ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 443, 458, 458/3. URS člen 14, 15, 22, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
spor majhne vrednosti - zavrženje prepozne pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - zamujen rok za pritožbo - primeren čas za pripravo obrambe - pravica do pritožbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - načelo enakosti pred zakonom
Za omejitev pravice do pritožbe, ki jo je treba vložiti v predpisanem roku, sicer se zavrže, obstojijo ustavno upravičeni razlogi. V interesu pravne varnosti in v interesu samih strank ter v neposredni zvezi z učinkovitostjo pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja v razumnem roku je namreč nujno, da je določen prekluziven rok za pritožbo. Zakonsko določen osemdnevni rok za pritožbo v sporih majhne vrednosti tudi ni prekratek glede na praviloma manj zapletene zadeve, manjši pomen za stranke ter razmerje med vrednostjo spora in stroški postopka. Ob tem velja dodati, da EKČP v 6. členu in Ustava RS v 29. členu sicer določata primeren čas za obrambo, vendar navedeno velja za kazenske in ne civilne postopke.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.
dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, ker zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Po določbah tega zakona mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.
Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa, poleg tega pa mora biti izkazano še, da ukrep ni učinkoval, da ga je nasprotni udeleženec kršil. Sodišče prve stopnje je obstoj dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca in negotovosti ter ranljivosti predlagateljice v času učinkovanja prepovedi približevanja po sklepu z dne 12. 7. 2019 ugotovilo s stopnjo verjetnosti in jih materialnopravno pravilno prepoznalo kot nasilje nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice in njunega skupnega otroka.
Ni avtomatizma, ki ga je zatrjevala tožnica, da bi toženka morala skladno s pogodbo (6. člen pogodbe4) oziroma z določbo četrtega odstavka 9. člena SD 20175 sama preračunati višjo vrednost kalkulativnega elementa plače, kot enega od elementov, ki se upošteva pri vrednotenju programov in oblikovanju cen zdravstvenih storitev skladno z določbo 8. člena SD 20176, ker je prišlo do zvišanja plačnih razredov (določenih skupin zaposlenih za dva plačna razreda) pri tožnici s 1. 7. 2017 oziroma pri tistih izvajalcih, ki se skladno z 10. členom SD 2017 upoštevajo pri izračunu osnovnih plač. Neutemeljeni so tako še pritožbeni očitki, ki jim ni sledilo že sodišče prve stopnje, da toženka ni upoštevala (sporne) zaveze iz določila 4. točke 9. člena SD 2017 v procesu pogajanj za sprejem Aneksa k SD, ko je s strani SSZS predlagane spremembe 10. člena SD in ostalih ter njegovih prilog, ki se nanašajo na izhodišča za določanje in izračunavanje cen zdravstvenih storitev, zavrnila. Za spremembe in dopolnitve SD velja enak postopek kot za njegov sprejem (soglasje partnerjev). Volja toženke in njene odločitve za sprejem dogovora torej niso odločilne, vsekakor pa toženka, kot izhaja že iz samega pojma pogajanj, ki vključuje možnost morebitne zavrnitve predloga oziroma razhajanje volj, skupaj z ostalimi partnerji ni bila dolžna avtomatično sprejeti predlaganih sprememb.
nova škoda - povrnitev nove škode - premoženjska škoda - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - invalidnost - denarna renta - odškodnina v obliki denarne rente - delna nezmožnost za delo - bodoča škoda - okoliščine nezaposljivosti - razporeditev na drugo delovno mesto - aktivni iskalec zaposlitve - poklicna usposobljenost delavca
Škoda je po naravi stvari lahko posledica več vzrokov; če je tako, je važno, kateri je odločilni. Sodišče prve stopnje je zato presojo obstoja vzročne zveze v obravnavanem primeru pravilno skrčilo na edino pravno relevantno vprašanje: ali drži, da se tožnik ravno zaradi svojih fizičnih omejitev, ki so posledica prometne nesreče, ne more znova zaposliti za polovični delovni čas in kljub svojemu prizadevanju ne more dobiti nove zaposlitve.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se o plačilu denarne rente zaradi izgube dohodka (predpogoj je, da oškodovanec škodo dejansko trpi, kar v obravnavanem primeru sploh ni sporno) odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Za odgovor na vprašanje o obstoju vzročne zveze med prometno nezgodo, za katero odgovarja tožena stranka, in škodo, ki nastaja tožniku, je ključna ugotovitev, da bi ob normalnem teku stvari tožnik kljub izgubi zaposlitve pri svojem delodajalcu lahko našel novo, ker pa je prometna nezgoda pustila posledice/omejitve, je glede na svoj poklic in usposobljenost ne more najti. Ponudba zaposlitev, ki sicer ustrezajo tožnikovemu poklicnemu profilu, a so za polni delovni čas in brez omejitev, pač ne ustrezajo tožnikovemu stanju in so zanj enako neprimerne kot ponudbe zaposlitev za poklice, za katere tožnik ni usposobljen.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja
Stališča sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izkazu (sedanjega) prvotoženčevega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve tožnika ni razumeti tako, da bi od tožeče stranke zahtevalo izkaz namena oziroma celo dolžnikove krivde. Je pa zahtevalo subjektivno vez oz. časovno ″korelacijo″ med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe v tej konkretni zadevi.
posojilna pogodba - pisna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - znižanje dokaznega standarda - nižji dokazni standard
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja.
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. Sodna praksa sicer v nekaterih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopušča znižanje dokaznega standarda, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00035078
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - izdelava elaborata parcelacije
Čeprav elaborat o parcelaciji lahko nakazuje odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi, ne preprečuje možnosti, da bo končna odločitev v zadevi, če bodo udeleženci uspešno zagovarjali drugačen obseg pripadajočega zemljišča, drugačna.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - zavarovalno kritje - nihajna poškodba vratne hrbtenice - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke.
ZD člen 132, 133, 138, 138/2. OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49.
dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - razveljavitev dedne izjave - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - enostranski pravni posel - odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače - izjava volje - napake volje - zmota v izjavi - bistvena zmota - vezana denarna sredstva - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali o odpovedi dediščini (negativna dedna izjava).
Pravilno ugotovljen obseg dediščine je predpogoj, da lahko k dedovanju poklicani dedič oblikuje svojo dedno izjavo; če je v zvezi z obsegom dediščine v zmoti, taka zmota šteje kot bistvena.
Tožnica je bila v bistveni zmoti, ko je podala negativno dedno izjavo, pri čemer je bila pred to odločitvijo dovolj skrbna. Ker je dokazala, da je bila pri izjavi svoje volje v zmoti, je tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev utemeljen.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00032570
ZSVarPre člen 54a. ZD člen 128. OZ člen 374.
omejitev dedovanja - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - oprostitev plačila socialno varstvenih storitev - obrestovanje terjatve - valorizacijske obresti
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pavšalno določena odškodnina - odmera odškodnine po prostem preudarku - pravično zadoščenje - porušeno duševno ravnovesje - zmanjšanje premoženja - vzročna zveza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konkretizacija dokaznega predloga - nedovoljen dokaz - neprimeren dokaz
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se ni ločeno ukvarjalo z vsako od zatrjevanih postavk, temveč je nepremoženjsko škodo, pogojeno z izbrisom, obravnavalo enovito.
Ker je bil pogodbeni interes za preoblikovanje zavarovalnega razmerja predvsem na strani zavarovalnice, bi slednja morala skladno z načelom vestnosti in poštenja, upoštevajoč profesionalno skrbnost, poskrbeti, da so zavarovancema predočene vse modalitete novega zavarovanja. Sodišče je v tej luči tudi interpretiralo njeno pojasnilno dolžnost, pri čemer ni odstopilo od kriterijev, ki jih je oblikovala sodna praksa v zadevah kreditojemalcev, ki so posojila najeli v CHF. Ugotovilo je namreč, da zavarovalnica, ki je imela vse informacije o razliki med obema zavarovalnima pogodbama, tožnikoma ni posredovala ključnih informacij o spremembi zavarovalne pogodbe, temveč jima je preko zavarovalne zastopnice zavajajoče zatrjevala, da se za njiju ne bo nič bistvenega spremenilo. Gre za ključno razliko od pojasnilne dolžnosti bank, ki so morda apreciacijo CHF lahko pričakovale, ne pa njene višine in konkretnega vpliva na posojilna razmerja, kar je bilo v sklenitveni fazi negotovo dejstvo. Povedano drugače, pravna prednica toženke je točno vedela, da tožnika z novo pogodbo nimata več zajamčenega zneska zavarovalne vsote ob nastopu doživetja, temveč je ta odvisen od naložbene politike, pa je to zamolčala, banka pa je zamolčala zgolj informacije o pričakovanjih apreciacije CHF, ne pa o tem, da je višina obveznosti v EUR odvisna od tečaja tuje valute. Pri kreditojemalcih zato o neskladju dejanske volje z izjavljeno v sklenitveni fazi ni mogoče govoriti, saj so bili praviloma seznanjeni, da najemajo kredit v tuji valuti, tožnika pa z elementi zavarovalnega razmerja po X. polici po ugotovitvah sodišča prve stopnje nista bila seznanjena.
Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da bi bili glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse, a nato izhajalo iz stališča, da tožena stranka odloga oziroma obročnega plačila sodne takse ni predlagala. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj je sodna praksa zavzela tudi stališče, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vključuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ne glede na to, ali je stranka to izrecno predlagala ali ne. Posebej to velja v primeru, ko k taki odločitvi merijo tudi same navedbe pravdne stranke.
OZ člen 190, 190/1. ZKUASP člen 44, 44/4. ZASP člen 157.
priobčevanje komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - skupni sporazum - višina nadomestila - civilna kazen po ZASP
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. To pa je stališče, pri katerem vztraja VSL od februarja 2013 naprej in na katerem temelji tudi prvostopenjska sodba.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - sprememba stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - tehtanje interesov - sorazmernost ukrepa
Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.
Sodišče lahko med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka.
Z izdano začasno odredbo so koristi mladoletnega otroka dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu.
Ttožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Škoda je nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033668
ZPP člen 214, 286, 286/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33, 34.
motenje posesti - soposest - spor zaradi motenja posesti - posestno varstvo - izključna posest - motilno dejanje - parkiranje - začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo - neprerekana dejstva - dostop do nepremičnine
Sodišče je pravilno pojasnilo, zakaj za obstoj soposesti tožnikov na parceli ni bistveno, da ta ni izključevala parkiranja drugih, oziroma zakaj predpostavke izključnosti v primeru, kot je konkretni, že po naravi stvari ni moč razumeti v dobesednem (preozkem) pomenu.
Ni bistveno, kako pogosto so tožniki prihajali in parkirali na parceli (parkirišču), ampak da so svojo (so)posest izvajali kontinuirano in da je bil vedno prisoten njihov animus possidendi.