ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 313, 350, 350/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. OZ člen 299, 378.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - znižanje nagrade - delni uspeh v postopku
S sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja imenovani trije izvedenci različnih strok. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Po pripombah tožeče stranke na tako izdelano mnenje je bila tudi dopolnitev mnenja zahtevana od celotne komisije in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve sodelovali vsi trije člani komisije. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti in da izvedencu za ta del ne pripada nagrada.
vročitev s fikcijo - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Toženec zmotno meni, da je rok 15 dni za plačilo sodne takse pričel teči šele naslednji dan od dneva, ko mu je poštar v hišnem predalčniku pustil pismo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 20, 21, 21/3, 23, 23/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 19, 19/2, 20.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženje prosilca in družinskih članov - denarna socialna pomoč - odlog plačila sodne takse
Po ZST-1 (12.a člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (20. člen ZSVarPre) tožnik na svoj transakcijski račun prejel nakazilo v višini 5.000,00 EUR. Ker glede tega nakazila ni podal nobenih pojasnil, se slednje šteje kot občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Za takšne dohodke, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, ZSVarPre v prvem odstavku istega člena (v zvezi drugim odstavkom 12.a člena ZST-1) določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med drugim tudi lastnik dveh poslovnih prostorov v skupni vrednosti 27.027,00 EUR, pri katerih ni vpisanih nobenih bremen. To premoženje se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči (in s tem tudi taksne oprostitve) ne upošteva kot (fiktivni) dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov (drugi odstavek 19. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1), pač pa, ker očitno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR), skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00035078
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - izdelava elaborata parcelacije
Čeprav elaborat o parcelaciji lahko nakazuje odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi, ne preprečuje možnosti, da bo končna odločitev v zadevi, če bodo udeleženci uspešno zagovarjali drugačen obseg pripadajočega zemljišča, drugačna.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - zavarovalno kritje - nihajna poškodba vratne hrbtenice - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke.
posojilna pogodba - pisna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - znižanje dokaznega standarda - nižji dokazni standard
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja.
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. Sodna praksa sicer v nekaterih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopušča znižanje dokaznega standarda, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
Ker je bil pogodbeni interes za preoblikovanje zavarovalnega razmerja predvsem na strani zavarovalnice, bi slednja morala skladno z načelom vestnosti in poštenja, upoštevajoč profesionalno skrbnost, poskrbeti, da so zavarovancema predočene vse modalitete novega zavarovanja. Sodišče je v tej luči tudi interpretiralo njeno pojasnilno dolžnost, pri čemer ni odstopilo od kriterijev, ki jih je oblikovala sodna praksa v zadevah kreditojemalcev, ki so posojila najeli v CHF. Ugotovilo je namreč, da zavarovalnica, ki je imela vse informacije o razliki med obema zavarovalnima pogodbama, tožnikoma ni posredovala ključnih informacij o spremembi zavarovalne pogodbe, temveč jima je preko zavarovalne zastopnice zavajajoče zatrjevala, da se za njiju ne bo nič bistvenega spremenilo. Gre za ključno razliko od pojasnilne dolžnosti bank, ki so morda apreciacijo CHF lahko pričakovale, ne pa njene višine in konkretnega vpliva na posojilna razmerja, kar je bilo v sklenitveni fazi negotovo dejstvo. Povedano drugače, pravna prednica toženke je točno vedela, da tožnika z novo pogodbo nimata več zajamčenega zneska zavarovalne vsote ob nastopu doživetja, temveč je ta odvisen od naložbene politike, pa je to zamolčala, banka pa je zamolčala zgolj informacije o pričakovanjih apreciacije CHF, ne pa o tem, da je višina obveznosti v EUR odvisna od tečaja tuje valute. Pri kreditojemalcih zato o neskladju dejanske volje z izjavljeno v sklenitveni fazi ni mogoče govoriti, saj so bili praviloma seznanjeni, da najemajo kredit v tuji valuti, tožnika pa z elementi zavarovalnega razmerja po X. polici po ugotovitvah sodišča prve stopnje nista bila seznanjena.
odškodninska odgovornost - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina nastale škode
Tožnik ni izkazal, da bi letno lahko prodal več kot leglo psov, saj za te trditve ni predlagal prepričljivih dokazov. Ker ima tožnik psarno že vrsto let in sam izpostavlja, da je eden najbolj izkušenih in kakovostnih vzrediteljev, bi v spis nedvomno lahko predložil več listin, ki bi kazale na povprečno doseženo ceno psa glede na posamezno leglo in število prodanih mladičev letno. Takšno dokumentacijo je nenazadnje dolžan voditi že zaradi sledenja rodovniškim značilnostim pasme, pa tudi iz davčnih razlogov. Ob izostanku teh dokazov in dejstvu, da tožnik v letu 2013 ni mogel prodati polovice svojih mladičev, torej je prodal le eno in ne dve legli, pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopnega, da dosojeni znesek zadošča za pokritje tožnikove škode, ki jo je utrpel zaradi začasne zamrznitve vzrejnega dovoljenja.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja
Stališča sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izkazu (sedanjega) prvotoženčevega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve tožnika ni razumeti tako, da bi od tožeče stranke zahtevalo izkaz namena oziroma celo dolžnikove krivde. Je pa zahtevalo subjektivno vez oz. časovno ″korelacijo″ med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe v tej konkretni zadevi.
Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da bi bili glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse, a nato izhajalo iz stališča, da tožena stranka odloga oziroma obročnega plačila sodne takse ni predlagala. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj je sodna praksa zavzela tudi stališče, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vključuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ne glede na to, ali je stranka to izrecno predlagala ali ne. Posebej to velja v primeru, ko k taki odločitvi merijo tudi same navedbe pravdne stranke.
Pogodba o čiščenju hotelskih sob jasno določa, da mora toženka tožnici plačati vse dodatno izvedene ure čiščenja (nad 372 urami čiščenja na mesec) po (v pogodbi) določeni ceni. Zavzemanje toženke, da pogodba določa, da je tožnica upravičena le do plačila nadur v mesecih, v katerih je bila zasedenost hotela večja od 60%, ni utemeljeno, saj takšne vsebine sklenjena pogodba nima. Toženkino pritožbeno izpostavljanje nekakšne drugačne utečene poslovne prakse med pravdnima strankama, je njena lastna dokazna ocena, ki ji ni mogoče slediti, pa čeprav je podkrepljena z dokaj domiselnim razumevanjem spisovne vsebine.
nova škoda - povrnitev nove škode - premoženjska škoda - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - invalidnost - denarna renta - odškodnina v obliki denarne rente - delna nezmožnost za delo - bodoča škoda - okoliščine nezaposljivosti - razporeditev na drugo delovno mesto - aktivni iskalec zaposlitve - poklicna usposobljenost delavca
Škoda je po naravi stvari lahko posledica več vzrokov; če je tako, je važno, kateri je odločilni. Sodišče prve stopnje je zato presojo obstoja vzročne zveze v obravnavanem primeru pravilno skrčilo na edino pravno relevantno vprašanje: ali drži, da se tožnik ravno zaradi svojih fizičnih omejitev, ki so posledica prometne nesreče, ne more znova zaposliti za polovični delovni čas in kljub svojemu prizadevanju ne more dobiti nove zaposlitve.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se o plačilu denarne rente zaradi izgube dohodka (predpogoj je, da oškodovanec škodo dejansko trpi, kar v obravnavanem primeru sploh ni sporno) odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Za odgovor na vprašanje o obstoju vzročne zveze med prometno nezgodo, za katero odgovarja tožena stranka, in škodo, ki nastaja tožniku, je ključna ugotovitev, da bi ob normalnem teku stvari tožnik kljub izgubi zaposlitve pri svojem delodajalcu lahko našel novo, ker pa je prometna nezgoda pustila posledice/omejitve, je glede na svoj poklic in usposobljenost ne more najti. Ponudba zaposlitev, ki sicer ustrezajo tožnikovemu poklicnemu profilu, a so za polni delovni čas in brez omejitev, pač ne ustrezajo tožnikovemu stanju in so zanj enako neprimerne kot ponudbe zaposlitev za poklice, za katere tožnik ni usposobljen.
Ni avtomatizma, ki ga je zatrjevala tožnica, da bi toženka morala skladno s pogodbo (6. člen pogodbe4) oziroma z določbo četrtega odstavka 9. člena SD 20175 sama preračunati višjo vrednost kalkulativnega elementa plače, kot enega od elementov, ki se upošteva pri vrednotenju programov in oblikovanju cen zdravstvenih storitev skladno z določbo 8. člena SD 20176, ker je prišlo do zvišanja plačnih razredov (določenih skupin zaposlenih za dva plačna razreda) pri tožnici s 1. 7. 2017 oziroma pri tistih izvajalcih, ki se skladno z 10. členom SD 2017 upoštevajo pri izračunu osnovnih plač. Neutemeljeni so tako še pritožbeni očitki, ki jim ni sledilo že sodišče prve stopnje, da toženka ni upoštevala (sporne) zaveze iz določila 4. točke 9. člena SD 2017 v procesu pogajanj za sprejem Aneksa k SD, ko je s strani SSZS predlagane spremembe 10. člena SD in ostalih ter njegovih prilog, ki se nanašajo na izhodišča za določanje in izračunavanje cen zdravstvenih storitev, zavrnila. Za spremembe in dopolnitve SD velja enak postopek kot za njegov sprejem (soglasje partnerjev). Volja toženke in njene odločitve za sprejem dogovora torej niso odločilne, vsekakor pa toženka, kot izhaja že iz samega pojma pogajanj, ki vključuje možnost morebitne zavrnitve predloga oziroma razhajanje volj, skupaj z ostalimi partnerji ni bila dolžna avtomatično sprejeti predlaganih sprememb.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033683
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. ZNP-1 člen 96, 96/2, 100.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ugrabitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - pravica do stikov - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - starševska skrb - pristojnost za odločanje - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - vloga centra za socialno delo
Namen Haaške konvencije ni vsebinsko reševanje spornih razmerij, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja z namenom, da se omogoči pristojnim organom države, iz katere je bil otrok odpeljan, da v skladu s svojim pravom odločajo o starševski skrbi za otroka.
Uredba Bruselj II a vsebuje pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, med drugim pa tudi posebne določbe o pristojnostih v primerih ugrabitve otrok. Ne ureja pa vsebine pravnega varstva. Oblika in vsebina pravnega varstva je v pristojnosti nacionalnega sodišča. Uredba zagotavlja, da sodišča države izvora obdržijo pristojnost za odločanje o vprašanjih starševske skrbi ne glede na ugrabitev.
Starši pri izvedbi neformalnega razgovora z otrokom nimajo poudarjene vloge. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZNP-1 se neformalni razgovor vedno opravi brez prisotnosti staršev. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis, poslušanje ali ogled posnetka.
Centri za socialno delo so strokovni pomočniki sodišča. Njihova mnenja imajo pomembno težo v postopku, vendar pa sodišča nanje niso absolutna vezana. Dolžnost sodišča je, da mnenje oceni, odločitev pa sprejme tudi ob upoštevanju preostalega dokaznega sklopa.
Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.
rejništvo - namestitev otroka v rejniško družino - prenehanje rejništva - prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer - namestitev otroka v zavod - otrokova korist - upoštevanje otrokove koristi
Dekličine hude čustvene stiske, ki so posledica negativnih izkušenj v primarni družini in travmatiziranosti, nazorno kažejo, da je le z namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njene koristi, pa tudi koristi njenih sorojencev.
Odločitve o prenehanju rejništva je preuranjena. Rejnica za deklico predstavlja zelo pomembno osebo. Omogoča ji izkušnjo družinskega življenja ter pomaga pri vzpostavljanju vezi in stikov med materjo in hčerko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033668
ZPP člen 214, 286, 286/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33, 34.
motenje posesti - soposest - spor zaradi motenja posesti - posestno varstvo - izključna posest - motilno dejanje - parkiranje - začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo - neprerekana dejstva - dostop do nepremičnine
Sodišče je pravilno pojasnilo, zakaj za obstoj soposesti tožnikov na parceli ni bistveno, da ta ni izključevala parkiranja drugih, oziroma zakaj predpostavke izključnosti v primeru, kot je konkretni, že po naravi stvari ni moč razumeti v dobesednem (preozkem) pomenu.
Ni bistveno, kako pogosto so tožniki prihajali in parkirali na parceli (parkirišču), ampak da so svojo (so)posest izvajali kontinuirano in da je bil vedno prisoten njihov animus possidendi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - zaslišanje pridržane osebe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da pritožnica nedvomno ogroža svoje zdravje z nejemanjem zdravil, pa tudi zdravje drugih (metanje posode, grožnje sosedi), pri čemer je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima še vedno hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi bolezni, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.