DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00035162
ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bi ta tudi sedaj oziroma v prihodnje deloval v smeri neomogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke. Verjetnost, da je začasna odredba potrebna, ker obstaja nevarnost, da bo zaradi tožnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ni izkazana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033480
OZ člen 64, 65, 105, 105/3, 106, 107, 108. ZPP člen 286b, 337.
prodajna pogodba za nepremičnino - fiksnost pogodbe - plačilo kupnine za nepremičnino - neizpolnitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe pred iztekom roka - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - dvojna ara - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da je sicer bila pogodba sestavljena kot taka, da je rok izpolnitev bistvena sestavina pogodbe. V tem primeru pa je tožena stranka sama ravnala v skladu z določbo 105. člena OZ, ko je tožeči stranki dala dodaten rok za izpolnitev obveznosti. Bila pa je upravičena do odstopa od pogodbe v skladu s tretjim odstavkom 105. člena OZ, saj dolžnik svoje obveznosti plačila drugega obroka kupnine ni izpolnil niti v dodatnem roku.
Ne glede na samo določilo o fiksnosti pogodbe in ravnanju tožene stranke z dodatnim rokom za izpolnitev tožnice pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka drugo(e) pravno podlago(e) za odstop od pogodbe. Dejansko stanje (ki ga je glede težav s pridobivanje gradbenega dovoljenja in sredstev za kupnino navajala tudi pritožnica sama), je takšno, da je imela tožeča stranka težave s pridobivanjem denarnih sredstev za kupnino in da je bil odstop od pogodbe tožene stranke upravičen tudi v skladu s 106. členom OZ, ki določa, da upnik lahko odstopi od pogodbe, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku in v skladu s 107. členom OZ, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe. Tudi določba 108. člena OZ določa, da kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.
ZKP člen 285c, 285c/5, 285č, 285č/4, 307, 307/1, 307/3.
narok za izrek kazenske sankcije - nenavzočnost obdolženca
Sodišče je izvedlo narok za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi procesni pogoji, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.
Peti odstavek 285.c člena ZKP določa, da se stranki in zagovornika opozori, da se bo narok za izrek kazenske sankcije, če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njihovi nenavzočnosti. Skladno s četrtim odstavkom 285.č člena ZKP se narok za izrek kazenske sankcije izvede s smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, s poudarkom, da je treba obtožencu omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. Sojenje v nenavzočnosti na glavni obravnavi v rednem postopku urejata tretji in četrti odstavek 307. člena ZKP. Izpolnjenih mora biti več pogojev hkrati. Obtoženec je bil v redu povabljen in bil že zaslišan pred preiskovalno sodnico, o krivdi se je izjavil na predobravnavnem naroku, tedaj sta bila prva dva pogoja izpolnjena. Še pred oceno, ali je bila obtoženčeva navzočnost nujno potrebna, pa bi moral biti izpolnjen pogoj navzočnosti zagovornika. Ta ni bil izpolnjen. Sodišče prve stopnje tedaj ne bi smelo izvesti naroka za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, temveč bi moralo ravnati po prvem odstavku 307. člena ZKP, torej odrediti prisilno privedbo obtoženca.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti - kdaj zapade odškodninska obveznost - tek zakonskih zamudnih obresti - nastanek škode - zapadlost odškodninske obveznosti
Po določbi 165. člena OZ se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode. Trenutek nastanka škode ni vedno in tudi ni nujno enak škodnemu dogodku. Trenutek nastanka škode je odvisen vrste škode in od okoliščin primera.
Pri protipravnem odvzemu in protipravnem uničenju stvari hkrati s škodnim dejanjem nastane in zapade tudi obveznost vrnitve stvari oziroma povrnitve škode. Oškodovalec v takšnem primeru ne potreboje dodatnega roka za ugotovitev in izpolnitev obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034224
OZ člen 240, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - manjša vrednost opravljenega posla - razbremenitev odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - vzrok za napako - dokazovanje - ekskulpacijski razlog - izvedensko mnenje - različna mnenja izvedencev - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena - prosta presoja dokazov v pravdnem postopku - načelo kontradiktornosti - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Podjemnikova odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, in sicer za tisto obliko škode zaradi kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti, ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Zanjo morata biti izpolnjeni dve splošni predpostavki podjemnikove odgovornosti za nepravilno izpolnitev, in sicer, (i) opravljeni posel ima napako in (ii) vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, pri čemer se domneva, da vzrok za napako (kršitev) izvira iz podjemnikove sfere. Ob smiselni uporabi 240. člena OZ se podjemnik lahko razbremeni odgovornosti za napake, če trdi in dokaže, da so vzrok očitanih napak okoliščine, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na kakšen način mora podjemnik to dokazati, ni predpisano, zato to lahko stori na kakršenkoli logično pravilen način.
Izvedensko mnenje ni sodba, zato morebitna nasprotja v njem ne predstavljajo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa se lahko nanašajo kvečjemu na napačno dokazno oceno in s tem napačno ugotovitev dejanskega stanja.
Določbi drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP ne določata ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci, dokler se dvomi o pravilnosti izvida ali mnenje ne odpravijo, kar bi sicer lahko pomenilo tudi ponavljanje v nedogled, pač pa ju je treba razumeti tako, da se nanašata na enkratno ponovitev dokazovanja z izvedenci. Sodišče mora v primeru različnih mnenj opraviti presojo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ter sprejme tista mnenja, ki jih v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejša.
dopolnitev vloge - nepopolna vloga stranke - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Oškodovanka kot tožilka, kljub sodnemu pozivu, svoje vloge v dodeljenem roku ni dopolnila tako, da bi imela vse potrebne sestavine predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato ne more biti podlaga za izvedbo kazenskega postopka. Vnovično določanje roka za dopolnitev vloge z dne 20.12.2018, kar oškodovanka kot tožilka predlaga v vloženi pritožbi, pa v tej fazi kazenskega postopka ni več mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00032444
ZGD-1 člen 481, 481/7, 481/8, 502, 502/5.. ZPP člen 155, 155/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 224, 225, 342, 342/5, 347, 347/2, 347/3, 347/4.
unovčevanje stečajne mase - odtujitev poslovnega deleža - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - izstop družbenika
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 10. ZSVarPre člen 27.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse otroka - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - materialni položaj
Kadar je predlagatelj taksne oprostitve mladoletni otrok, se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja upošteva tudi dohodke in premoženje njegovih staršev.
ZPP člen 190, 191, 202, 202/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
cesija terjatve - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - sosporništvo na aktivni strani - sosporniški intervenient - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe
V konkretnem primeru je na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na pritožnika. V takšnih primerih singularnega pravnega nasledstva pride torej do naknadne ločitve stvarne legitimacije od procesne.
Prav takšno situacijo ureja 190. člen ZPP, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, saj odtujitev stvari med pravdo ne vpliva na že prej začeto pravdo in ne povzroči spremembe strank.
Zato ima pritožnik položaj sosporniškega intervenienta iz 202. člena ZPP.
Sosporniški intervenient se lahko pridruži le obstoječi stranki. Če je tožeča stranka prenehala obstajati, se postopek prekine na podlagi tretje točke prvega odstavka 205. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je po obstoječi sodni praksi mogoče šteti za pravnega naslednika stranke po 208. členu ZPP le, če je bil ta prenos opravljen prav zaradi likvidacijskega oz. smiselno drugega postopka prenehanja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 24, 24/1, 154, 154/1, 154/3.. ZUP člen 87, 87/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - zagovor
Okoliščina, ki toženo stranko lahko odveže njene obveznosti, da tožniku omogoči zagovor, je lahko tožnikovo izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabilu na zagovor oziroma tako njegovo ravnanje, ki je toženi stranki onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. Za uspešno uveljavljanje te okoliščine pa bi morala tožena stranka dokazati, da vročitev ni bila mogoča iz razlogov na strani delavca.
Zakon nalaga delodajalcu določene obveznosti v postopku izredne odpovedi - kršitev teh obveznosti oziroma opustitev dolžnih ravnanj v zvezi z omogočanjem zagovora imajo za delodajalca škodljive posledice. Na drugi strani pa iz položaja delavca v delovnem razmerju izhajajo določene obveznosti tudi zanj - ne sme se npr. izogibati vročitvi pisanj, ki mu jih v zvezi z izredno odpovedjo pošilja delodajalec z namenom, da bi mu zagotovil uveljavitev pravice do zagovora. Če je dokazano, da se je vročitvi izogibal, pa ima to zanj škodljive posledice.
V obravnavanem primeru ni dokazano s strani tožene stranke zatrjevano tožnikovo izogibanje vročitvi, zaradi katerega tožena stranka ni uspela opraviti vročitve vabila na zagovor s seznanitvijo o očitanih kršitvah. Razlogi za neuspešno večkratno vročanje so izključno na strani tožene stranke, ne pa na strani tožnika oziroma njegovih sorodnikov.
Sodišče prve stopnje je torej zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
ZD člen 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
zapuščinski postopek - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva med dediči - izjema - namen določbe
Smisel določbe tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, je v obstoju možnosti za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato glede sklepa, ki dediča šele napotuje na postopek ugotavljanja spornih dejstev, od katerih je odvisna velikost dednih deležev/vračunanje v dedni delež, uporaba omenjene določbe ne pride v poštev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00032713
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a, 85/1-b. OZ člen 174, 174/1, 174/2. ZPP člen 285.
razmerje z mednarodnim elementom - kolizijska pravila - zakonska cesija - subrogacija - odškodninska terjatev - odgovornostna zavarovalnica - pravice iz socialnega varstva - prispevki za pokojninsko zavarovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožeča stranka po pravu nosilca socialne dajatve, to je po nemškem pravu, oškodovancu izplačala socialne dajatve (pokojnino, stroške zdravljenja) oziroma ali je prišlo do izpada plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ugotovilo je tudi, da nemško pravo priznava zakonsko cesijo pravic oškodovanca na nosilca. Vendar pa je nadalje zmotno štelo, da predstavljajo te socialne dajatve, ki jih je nosilka socialnih dajatev izplačala oziroma nadomestila oškodovancu, tisto terjatev, ki preide iz oškodovanca na nosilko socialnih dajatev in ki jo lahko ta uveljavlja proti povzročitelju prometne nesreče oziroma njegovi odgovornostni zavarovalnici. To ne drži, saj zakonski prehod terjatev iz člena 116 SGB X ne zajema pravic, ki izvirajo neposredno iz Socialnega zakonika (SGB I - XII). Zaradi plačila oziroma nadomestila socialnih dajatev oziroma v tem obsegu, preide na nosilko socialnih dajatev odškodninska terjatev oškodovanca proti odgovorni osebi. Odškodninska terjatev je torej predmet subrogacije oziroma zakonske cesije. Vprašanje obstoja in višine cedirane odškodninske terjatve pa se presoja po pravu države, kjer je prišlo do prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00032725
ZJN-2 člen 7, 29, 29/5-1. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 363, 363/1, 365, 365-1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - vračilo sredstev - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Ker je tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje na podlagi zadevne sodbe v zvezi s popravnim sklepom dosegla prav to, za kar se zavzema v pritožbi, za slednjo po presoji pritožbenega sodišča ni podan njen pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Podrobnih (ter tudi dokazno podprtih) pravno relevantnih navedb tožene stranke nato tožeča stranka ni substancirano prerekala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo toženi stranki in pravilno zaključilo, da očitana kršitev 7. člena ZJN-2 ni podana (torej, da tožena stranka z upravičeno in transparentno izvedbo zadevnega postopka s pogajanji brez predhodne objave ni omejevala možnih ponudnikov oziroma v njihovo škodo izkrivljala konkurence) ter da posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen. S tem se je tudi smiselno opredelilo do tožničinih nasprotnih navedb, ki so, potem ko je toženka izčrpno pojasnila razloge za izvedbo zadevnega postopka pogajanj brez predhodne objave in s tem povezane okoliščine, ostale nedopolnjene in zgolj na ravni pavšalnosti.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - določen tožbeni zahtevek
V zvezi z obveznimi sestavinami tožbe in njeno dopolnitvijo tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni vsebovala določenega zahtevka glede glavne stvari, stranskih terjatev, izvršilnih in pravdnih stroškov ter sodne takse. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, se na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 313, 350, 350/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. OZ člen 299, 378.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - znižanje nagrade - delni uspeh v postopku
S sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja imenovani trije izvedenci različnih strok. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Po pripombah tožeče stranke na tako izdelano mnenje je bila tudi dopolnitev mnenja zahtevana od celotne komisije in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve sodelovali vsi trije člani komisije. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti in da izvedencu za ta del ne pripada nagrada.
Sodišče ne ugotavlja dejstev, ki jih stranke niso navajale in ne izvaja dokazov, ki jih stranke niso predlagale, saj v tej pravdi ne gre za uveljavljanje zahtevka, s katerim stranke ne bi smele prosto razpolagati (7. člen ZPP). Sodišče prve stopnje pa je upoštevalo neprerekane trditve tožnika in dokaze, ki jih je v dokaz svojih trditev predložil, pravilno je presodilo, da je z njimi svoje trditve tudi dokazal.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.
dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, ker zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Po določbah tega zakona mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.
Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa, poleg tega pa mora biti izkazano še, da ukrep ni učinkoval, da ga je nasprotni udeleženec kršil. Sodišče prve stopnje je obstoj dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca in negotovosti ter ranljivosti predlagateljice v času učinkovanja prepovedi približevanja po sklepu z dne 12. 7. 2019 ugotovilo s stopnjo verjetnosti in jih materialnopravno pravilno prepoznalo kot nasilje nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice in njunega skupnega otroka.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 20, 21, 21/3, 23, 23/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 19, 19/2, 20.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženje prosilca in družinskih članov - denarna socialna pomoč - odlog plačila sodne takse
Po ZST-1 (12.a člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (20. člen ZSVarPre) tožnik na svoj transakcijski račun prejel nakazilo v višini 5.000,00 EUR. Ker glede tega nakazila ni podal nobenih pojasnil, se slednje šteje kot občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Za takšne dohodke, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, ZSVarPre v prvem odstavku istega člena (v zvezi drugim odstavkom 12.a člena ZST-1) določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med drugim tudi lastnik dveh poslovnih prostorov v skupni vrednosti 27.027,00 EUR, pri katerih ni vpisanih nobenih bremen. To premoženje se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči (in s tem tudi taksne oprostitve) ne upošteva kot (fiktivni) dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov (drugi odstavek 19. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1), pač pa, ker očitno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR), skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči.