nedopustnost izvršbe na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnine - dobra vera posestnika - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - standard povprečno skrbnega človeka - desetletna priposestvovalna doba - pridobitev hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi
Tožnik bi se moral zavedati, da ded do svoje smrti (2.3.2008, priloga B6) vpisa ni uredil (tožniku ni povedal, da je vse urejeno). Zato bi moral tožnik najkasneje leta 2008, ko je ded umrl, preveriti, ali je ded uresničil svojo obljubo, da bo v zvezi s to parcelo vse uredil, da bo njegova. Ker tega ni storil, najkasneje od dedove smrti dalje ni bil v dobri veri.
Ločevanje začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za posamezne oblike nepremoženjske škode ni pravilno, saj zastaranje celotne terjatve iz tega naslova začne teči v trenutku, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, to pa je načeloma takrat, ko je zdravljenje zaključeno.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 7, 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
evropski nalog za izvršbo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - sodna odločba o nespornem zahtevku
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno sklenilo, da v zadevi ne gre za »nesporni zahtevek« v smislu Uredbe št. 805/2004. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje utemeljilo z razlogi, da je bil sporen že zahtevek o glavni stvari, ter nadalje, da sta obe stranki v revizijskem postopku zahtevali povrnitev stroškov, zaradi česar se zahtevka obeh strank med seboj izključujeta.
ZD člen 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
zapuščinski postopek - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva med dediči - izjema - namen določbe
Smisel določbe tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, je v obstoju možnosti za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato glede sklepa, ki dediča šele napotuje na postopek ugotavljanja spornih dejstev, od katerih je odvisna velikost dednih deležev/vračunanje v dedni delež, uporaba omenjene določbe ne pride v poštev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00032713
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a, 85/1-b. OZ člen 174, 174/1, 174/2. ZPP člen 285.
razmerje z mednarodnim elementom - kolizijska pravila - zakonska cesija - subrogacija - odškodninska terjatev - odgovornostna zavarovalnica - pravice iz socialnega varstva - prispevki za pokojninsko zavarovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožeča stranka po pravu nosilca socialne dajatve, to je po nemškem pravu, oškodovancu izplačala socialne dajatve (pokojnino, stroške zdravljenja) oziroma ali je prišlo do izpada plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ugotovilo je tudi, da nemško pravo priznava zakonsko cesijo pravic oškodovanca na nosilca. Vendar pa je nadalje zmotno štelo, da predstavljajo te socialne dajatve, ki jih je nosilka socialnih dajatev izplačala oziroma nadomestila oškodovancu, tisto terjatev, ki preide iz oškodovanca na nosilko socialnih dajatev in ki jo lahko ta uveljavlja proti povzročitelju prometne nesreče oziroma njegovi odgovornostni zavarovalnici. To ne drži, saj zakonski prehod terjatev iz člena 116 SGB X ne zajema pravic, ki izvirajo neposredno iz Socialnega zakonika (SGB I - XII). Zaradi plačila oziroma nadomestila socialnih dajatev oziroma v tem obsegu, preide na nosilko socialnih dajatev odškodninska terjatev oškodovanca proti odgovorni osebi. Odškodninska terjatev je torej predmet subrogacije oziroma zakonske cesije. Vprašanje obstoja in višine cedirane odškodninske terjatve pa se presoja po pravu države, kjer je prišlo do prometne nesreče.
Sklenjeno kreditno pogodbo ter aneks k le-tej tožeče stranke kot kreditodajalke in družbe P. d.o.o. kot kreditojemalke, je pritožnik podpisal tudi kot solidarni porok in plačnik, kar ga na podlagi 10. člena te pogodbe ter tudi določbe 1012. člena OZ zavezuje k plačilu zapadle in neplačane obveznosti glavnega dolžnika - kreditojemalca.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00035162
ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bi ta tudi sedaj oziroma v prihodnje deloval v smeri neomogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke. Verjetnost, da je začasna odredba potrebna, ker obstaja nevarnost, da bo zaradi tožnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ni izkazana.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi kot celota določena odškodnina za nematerialno škodo 38.500,00 EUR, kar predstavlja približno 35 povprečnih neto plač, predstavlja pravično zadoščenje tožniku za nematerialno škodo na zdravju, ki jo je že pretrpel in jo bo moral trpeti še v bodoče okoli 15 let, tudi ne odstopa bistveno od primerov v sodni praksi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00034347
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/9. ZIKS-1 člen 12.
zdravstvena zmožnost - tehtanje okoliščin - zapor ob koncu tedna - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni je tako postopek, ki je analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem ter vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin ter njihovo vrednotenje. Čeprav je sodišče prve stopnje, vse zgoraj izpostavljene okoliščine, ki se upoštevajo tudi pri odmeri kazni, upoštevalo v skladu s sodno prakso, da je tem okoliščinam pripisalo prevelik pomen. Ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist ter da ugotovitev invalidnosti I. kategorije sama po sebi ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, ob upoštevanju zdravstvenega stanja kot ga je opisala obramba, ki je pri tem izhajala pred vsem iz zdravniških izvidov starejšega datuma, zaključilo, da je neživljenjsko pričakovati, da bi lahko obsojenec opravljal kakršnakoli, tudi najlažja dela v splošno korist. Tako sklepanje pa je preuranjeno in presega strokovno znanje sodišča, saj gre za sklepanje o sposobnosti za delo glede na zdravstveno stanje.
Ker torej tožena stranka ni kršila svojih pogodbenih obveznosti, je okoliščina, da se je zaradi odpovedi koncesijskih pogodb (ki jih je odpovedala tožeča stranka ne da bi za to odpoved obstajal utemeljen razlog na strani tožene stranke) spremenila tudi potreba tožeče stranke po delavcih, ki so bili tisti čas zaposleni pri tožeči stranki, v načelu v bremenu tožeče stranke. Tudi sicer pogodba o financiranju na podlagi pogodbe o koncesiji ureja le razmerje med koncedentom in koncesionarjem v času trajanja in izvajanja koncesije in ne razmerij po njenem prenehanju.
dogovor o ari - predpogodba - vrnitev are - krivda za nesklenitev pogodbe
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka v šestih mesecih od sklenitve predpogodbe ni izposlovala spremembe namembnosti zemljišč, ki so bila predmet predpogodbe, da torej ni izvršila svoje obveznosti iz predpogodbe.
Ni pravno upoštevna pritožbena trditev, da tožena stranka na potek postopka za spremembo namembnosti zemljišča ni imela namena, ker se je s predpogodbo to izrecno zavezala urediti.
Dejstvo, da tožena stranka ni dovolila ustanovitve zastavne pravice na svojih nepremičninah za zavarovanje kredita, ki bi ga prejela tožeča stranka za nakup teh nepremičnin, ne more biti razlog za nesklenitev glavne pogodbe na strani tožene stranke in s tem njena krivda za nesklenitev glavne pogodbe. V predpogodbi se namreč tožena stranka ni zavezala, da bo dovolila takšno zavarovanje in s tem omogočila tožeči stranki plačilo kupnine.
Po presoji pritožbenega sodišča so tako razlogi za nesklenitev glavne pogodbe na strani obeh pogodbenih strank, oziroma pravdnih strank, tožena stranka ni izpolnila zaveze glede spremembe namembnosti ene od treh parcel, tožeča stranka pa ni pridobila sredstev za plačilo kupnine v roku, v katerem bi lahko zahtevala sklenitev glavne pogodbe in sklenitve glavne pogodbe tudi ni zahtevala v zakonsko določenem roku, to je do 26. 6. 2014.
ZPP člen 190, 191, 202, 202/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
cesija terjatve - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - sosporništvo na aktivni strani - sosporniški intervenient - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe
V konkretnem primeru je na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na pritožnika. V takšnih primerih singularnega pravnega nasledstva pride torej do naknadne ločitve stvarne legitimacije od procesne.
Prav takšno situacijo ureja 190. člen ZPP, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, saj odtujitev stvari med pravdo ne vpliva na že prej začeto pravdo in ne povzroči spremembe strank.
Zato ima pritožnik položaj sosporniškega intervenienta iz 202. člena ZPP.
Sosporniški intervenient se lahko pridruži le obstoječi stranki. Če je tožeča stranka prenehala obstajati, se postopek prekine na podlagi tretje točke prvega odstavka 205. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je po obstoječi sodni praksi mogoče šteti za pravnega naslednika stranke po 208. členu ZPP le, če je bil ta prenos opravljen prav zaradi likvidacijskega oz. smiselno drugega postopka prenehanja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 24, 24/1, 154, 154/1, 154/3.. ZUP člen 87, 87/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - zagovor
Okoliščina, ki toženo stranko lahko odveže njene obveznosti, da tožniku omogoči zagovor, je lahko tožnikovo izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabilu na zagovor oziroma tako njegovo ravnanje, ki je toženi stranki onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. Za uspešno uveljavljanje te okoliščine pa bi morala tožena stranka dokazati, da vročitev ni bila mogoča iz razlogov na strani delavca.
Zakon nalaga delodajalcu določene obveznosti v postopku izredne odpovedi - kršitev teh obveznosti oziroma opustitev dolžnih ravnanj v zvezi z omogočanjem zagovora imajo za delodajalca škodljive posledice. Na drugi strani pa iz položaja delavca v delovnem razmerju izhajajo določene obveznosti tudi zanj - ne sme se npr. izogibati vročitvi pisanj, ki mu jih v zvezi z izredno odpovedjo pošilja delodajalec z namenom, da bi mu zagotovil uveljavitev pravice do zagovora. Če je dokazano, da se je vročitvi izogibal, pa ima to zanj škodljive posledice.
V obravnavanem primeru ni dokazano s strani tožene stranke zatrjevano tožnikovo izogibanje vročitvi, zaradi katerega tožena stranka ni uspela opraviti vročitve vabila na zagovor s seznanitvijo o očitanih kršitvah. Razlogi za neuspešno večkratno vročanje so izključno na strani tožene stranke, ne pa na strani tožnika oziroma njegovih sorodnikov.
Sodišče prve stopnje je torej zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
Sodišče ne ugotavlja dejstev, ki jih stranke niso navajale in ne izvaja dokazov, ki jih stranke niso predlagale, saj v tej pravdi ne gre za uveljavljanje zahtevka, s katerim stranke ne bi smele prosto razpolagati (7. člen ZPP). Sodišče prve stopnje pa je upoštevalo neprerekane trditve tožnika in dokaze, ki jih je v dokaz svojih trditev predložil, pravilno je presodilo, da je z njimi svoje trditve tudi dokazal.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 20, 21, 21/3, 23, 23/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 19, 19/2, 20.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženje prosilca in družinskih članov - denarna socialna pomoč - odlog plačila sodne takse
Po ZST-1 (12.a člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (20. člen ZSVarPre) tožnik na svoj transakcijski račun prejel nakazilo v višini 5.000,00 EUR. Ker glede tega nakazila ni podal nobenih pojasnil, se slednje šteje kot občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Za takšne dohodke, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, ZSVarPre v prvem odstavku istega člena (v zvezi drugim odstavkom 12.a člena ZST-1) določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med drugim tudi lastnik dveh poslovnih prostorov v skupni vrednosti 27.027,00 EUR, pri katerih ni vpisanih nobenih bremen. To premoženje se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči (in s tem tudi taksne oprostitve) ne upošteva kot (fiktivni) dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov (drugi odstavek 19. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1), pač pa, ker očitno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR), skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 313, 350, 350/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. OZ člen 299, 378.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - znižanje nagrade - delni uspeh v postopku
S sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja imenovani trije izvedenci različnih strok. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Po pripombah tožeče stranke na tako izdelano mnenje je bila tudi dopolnitev mnenja zahtevana od celotne komisije in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve sodelovali vsi trije člani komisije. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti in da izvedencu za ta del ne pripada nagrada.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 443, 458, 458/3. URS člen 14, 15, 22, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
spor majhne vrednosti - zavrženje prepozne pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - zamujen rok za pritožbo - primeren čas za pripravo obrambe - pravica do pritožbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - načelo enakosti pred zakonom
Za omejitev pravice do pritožbe, ki jo je treba vložiti v predpisanem roku, sicer se zavrže, obstojijo ustavno upravičeni razlogi. V interesu pravne varnosti in v interesu samih strank ter v neposredni zvezi z učinkovitostjo pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja v razumnem roku je namreč nujno, da je določen prekluziven rok za pritožbo. Zakonsko določen osemdnevni rok za pritožbo v sporih majhne vrednosti tudi ni prekratek glede na praviloma manj zapletene zadeve, manjši pomen za stranke ter razmerje med vrednostjo spora in stroški postopka. Ob tem velja dodati, da EKČP v 6. členu in Ustava RS v 29. členu sicer določata primeren čas za obrambo, vendar navedeno velja za kazenske in ne civilne postopke.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - določen tožbeni zahtevek
V zvezi z obveznimi sestavinami tožbe in njeno dopolnitvijo tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni vsebovala določenega zahtevka glede glavne stvari, stranskih terjatev, izvršilnih in pravdnih stroškov ter sodne takse. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, se na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava kot tožba v pravdnem postopku.