Toženka ni ugotavljala dejstev o tem, kaj je oprostitev dejansko zajemala, temveč je o obsegu oprostitve zgolj sklepala iz okoliščine, da javnega vodovoda ni bilo. Sodišče meni, da je takšen zaključek preuranjen. Iz enotnega gradbenega dovoljenja namreč izhaja, da je bilo objekt mogoče priključiti na javno električno omrežje tako, da je oprostitev očitno lahko zajemala tudi omrežje, ki je že bilo. Potrebno je torej upoštevati vsebino sklepa sveta občine, če ta ne omenja izrecno vrste komunalne opreme, pa izhajati iz razloga, zaradi katerega je svet Občine Trebnje objekt oziroma investitorico oprostil plačila komunalnega prispevka.
Dejanska podlaga za odmero komunalnega prispevka po sedmem odstavku 79. člena ZPNačrt je le izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. Na podlagi 2. točke 2. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka pomeni "izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo" gradnjo tiste vrste komunalne opreme, na katero dotlej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Iz obravnavane zadeve pa navedeno ne izhaja in je, kot izhaja iz navedb v tožbi (drugače tudi ni navedeno v odločbah), kljub pridobljenemu soglasju Javnega podjetja A., dejanska situacija v zvezi s komunalno opremo enaka kot pred pridobljenim soglasjem.
Ker v letu 2000 na obravnavanem obračunskem območju javni vodovod še ni bil zgrajen (to dejstvo med strankama tudi ni sporno), je bila odmera komunalnega prispevka tožnici po odločbi z dne 8. 5. 2000 v delu, ki se je nanašal na vodovod, nezakonita, kar pa še ne pomeni, da toženka tega ni dolžna upoštevati pri sedanji odmeri komunalnega prispevka za javno vodovodno omrežje. Ker je tožnica komunalni prispevek (tudi) za vodovod nedvomno plačala, to posledično pomeni, da je tožnica s tem svoja sredstva (v višini, izhajajoč pri tem iz odločbe z dne 8. 5. 2000) že namenila gradnji iste infrastrukture, za katero ji je sedaj odmerjen komunalni prispevek z izpodbijano odločbo. Povedano drugače: sredstva, plačana po odločbi z dne 8. 5. 2000, so dejansko vlaganja v isto komunalno opremo, plačana s strani tožnice, in jih je zato treba pri tej odmeri upoštevati.
Priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje je vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, zato je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
Višina komunalnega prispevka, ki je odvisna od stroškov komunalne opreme, je v različnih položajih različna. Enako velja tudi za možnost občine, da v različnih situacijah na zavezance prevali različen delež skupnih stroškov.
Komunalna oprema v smislu ZPNačrt so „objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja“, zato vlaganje v individualno greznico očitno ne pomeni vlaganja v komunalno opremo v skladu s to zakonsko določbo oziroma ZPNačrt.
Po drugem odstavku 77. člena ZPNačrt se gradnja komunalne opreme financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov, pri čemer je komunalni prispevek po prvem odstavku 79. člena ZPNačrt plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga občini plača zavezanec. To pomeni, da so po ZPNačrt podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve tako izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
ZPNačrt člen 76, 79, 79/1, 79/3, 79/7, 80, 82, 82/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2, 149/2. Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Vodice (1998) člen 12. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 4, 4/3, 5, 5/1, 5/3. ZUS-1 člen 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - nova priključitev lastnika obstoječega objekta - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - nedovoljena tožbena novota
Prvostopni organ za svojo odločitev, da se mora tožnik priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, ni imel podlage ne v sedmem odstavku 79. člena ZPNačrt, ne v Odloku o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje gradnje komunalne infrastrukture, ne v drugem predpisu. Zato je podan razlog za odpravo 4. točke izreka izpodbijane odločbe.
Izključuje se odmera komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča v primerih, ko je bil objekt že pred izgradnjo komunalne opreme, za katero naj bi se odmeril komunalni prispevek, priključen na enako vrsto komunalne opreme. Za to pa v obravnavanem primeru nedvomno ne gre, temveč gre za priključitev na novo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki pred tem še ni obstajalo.
Pojmi "stavbno zemljišče", oziroma "parcela" in "gradbena parcela" so po Pravilniku o meritvah za odmero komunalnega prispevka primerljivi pojmi. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Gradbena pacela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt (stavbišče) in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
ZPNačrt člen 79, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen ...
komunalni prispevek - javno kanalizacijsko omrežje - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - exceptio illegalis
Sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo ne le, da je nezakonita uporaba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za priklop, ki je bil zakonito opravljen pred njegovo uveljavitvijo, temveč tudi, da je nezakonita določba Odloka, ki to predpisuje. Zato je v skladu z načelom exceptio illegalis uporabo te določbe Odloka zavrnilo. Izpodbijana odločba je bila torej izdana brez pravne podlage v Odloku in v nasprotju z vsebino določb ZPNačrt.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - exceptio illegalis
Ker iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je priklop tudi dejansko možen oz. izvršen. Če je ob tem trenutku zavezanec skladno s predpisi dolžan plačati komunalni prispevek, mu ga lahko pristojni organ po uradni dolžnosti odmeri ob nastopu tega dejstva ali v razumnem času po tem.
Če je plačilo komunalnega prispevka naloženo na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), tak občinski odlok posega na že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/7, 80. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 73. ZUP člen 125, 125/1, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
komunalni prispevek - vračilo plačanega komunalnega prispevka - sprememba gradbenega dovoljenja - investitor - obrazložitev odločbe - odločitev po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Izdaja ene (enotne) odločbe na zahtevo stranke in hkrati po uradni dolžnosti ni v skladu z ZUP, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da se upravni postopek pred pristojnim organom začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
Iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila tožnici izdana izpodbijana odločba, ni razvidno, da bi bila tožnica investitorica. Če pa tožnica ni investitorica oziroma ni bila investitorica ob izdaji izpodbijane odločbe, ni jasno, glede na ugotovljene pomanjkljivosti odločbe, zakaj ji je organ prve stopnje komunalni prispevek odmeril na tej podlagi, tj. kot investitorici. To vprašanje bi moralo biti najprej razčiščeno.
Določba 5. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne predstavlja pravne podlage za pogodbeno določitev višine komunalnega prispevka namesto v 79. členu ZPNačrt urejene odmere prispevka, ampak le za opredelitev tistega dela komunalnega prispevka, ki ni zajet v vsebini pogodbe o komunalnem opremljanju, kar je večkrat poudarila tudi upravnosodna praksa.
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora upravni organ v ponovljenem postopku odločanja o odmeri komunalnega prispevka, upoštevaje stališča Vrhovnega sodišča RS, izrecno navedena v sodbi X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015, odločiti na podlagi predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je skladno z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako v vseh primerih.
ZPNačrt v sedmem odstavku 79. člena izrecno ne določa, kaj pomeni izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, vendar je iz prvega odstavka 76. člena "ki določa, da je obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme tisto območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe", in 80. člena tega zakona zaključiti, da gre za možnost, da se objekt "na novo" priključi na vrsto komunalne opreme, na katero doslej ni bil priključen.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ko je toženka zgradila nov javni vodovod poleg obstoječega - starega javnega vodovoda, torej gre pravno gledano nedvomno za isto vrsto komunalne opreme v smislu določb ZPNačrt (prvi odstavek 76. člena, tretji odstavek 79. člena, 80. člen) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (2. točka prvega odstavka 2. člena, tretji odstavek 4. člena), torej za javni vodovod.
Pravna ureditev upravičenje do vračila plačanega komunalnega prispevka veže izključno na situacije, v katerih investitor sploh ni pridobil upravnopravnega upravičenja do gradnje, ker gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano, ali pa je to upravičenje izgubil, ker je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. V vseh ostalih situacijah, ko je investitor upravičenje do gradnje, ki ga je pridobil z gradbenim dovoljenjem, izkoristil oziroma konzumiral, vračilo komunalnega prispevka po teh določbah ni mogoče.
Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo niso tisti lastniki objektov, ki so se že pred uveljavitvijo (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka lahko že zakonito priključili na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.
komunalni prispevek - pogoji za odmero komunalnega prispevka - komunalna opremljenost zemljišč - dostop do javne ceste
Obračunski strošek opremljenosti določenega območja ne pomeni, da ima nepremičnina neposredni priključek na javno cestno omrežje, lahko tudi preko služnostne poti oziroma na podlagi služnostne pravice ali preko poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam. Bistveno je to, da se tudi tožnikova parcela na tem območju lahko priključi na javno komunalno opremljenost javnih površin, ki leži v tretjem obračunskem območju programa opremljanja
Sporni indeksi uporabljeni v enačbi za izračun komunalnega prispevka, niso bili javno objavljeni ne v Uradnem listu RS, ne na spletni strani Gospodarske zbornice oziroma njenega združenja. To pomeni, da sodišče ne more preizkusiti pravilnosti indeksiranja stroškov in s tem pravilnosti zneska, za katerega je toženka povečala izračunani komunalni prispevek, zato gre v tem delu za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Upravni organ bi moral pred izračunom komunalnega prispevka ugotoviti, na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oziroma mu bo omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme, nato pa za posamezno vrsto tako ugotovljene opreme preveriti, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme. Glede na to se nato izračunajo ustrezni deli komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju.