Kot pravilno izhaja iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, višina odmerjenega komunalnega prispevka temelji na podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki jih vsebuje program opremljanja. Tak način določitve podlag za odmero je v skladu z zakonom (tretji odstavek 75. člena ZPNačrt).
Sodišče se načeloma strinja s tožbenim stališčem, da bi bile nezakonite določbe podzakonskega akta, ki bi omogočale odmero komunalnega prispevka na način, da bi le del zavezancev nosil celotne stroške izgradnje komunalne infrastrukture. Vendar pa tožnik v tej smeri ni postavil kakršnekoli konkretne trditve, iz katere bi bilo mogoče sklepati na nezakonitost Odloka oziroma programa opremljanja.
ZPNačrt ne daje podlage za stališče, da bi bilo treba komunalni prispevek prilagajati dejanskim stroškom gradnje komunalne opreme, kar tožnik smiselno uveljavlja z navedbami, da bo toženka iz naslova komunalnega prispevka prejela več, kot je vložila v predmetno komunalno opremo. Podlage za odmero komunalnega prispevka namreč temeljijo na podatkih iz programa opremljanja, torej na predvidenih in ne na dejanskih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna (prvi in drugi odstavek 84. člena ZPNačrt).
Zakon ne določa, da bi bilo treba okoliščino, da bodo morda zgrajeno komunalno opremo nekoč v prihodnosti uporabljali tudi prebivalci občine, ki jih trenutno obračunsko območje ne zajema, upoštevati pri določitvi skupnih in obračunskih stroškov.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala celotno površino zemljiške parcele, v nasprotju z določbami ZPNačrt in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Toženka je komunalni prispevek pravilno izračunala, saj je pri izračunu uporabila pravilno pravno podlago, to je določbe ZPNačrt, Pravilnika in Uredbe, na uporabo katerih je napotilo Vrhovno sodišče. Višino obračunskih (in v zvezi s tem tudi višino skupnih) stroškov je izračunala s pomočjo elaborata, ki ga je izdelalo podjetje B. d.o.o.. Z elaboratom sta bila tožnika seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar nista ugovarjala, da izdelovalec elaborata ne bi imel za to potrebnega strokovnega znanja, prav tako nista ugovarjala pravilnosti izračuna stroškov.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na kanalizacijsko omrežje - izgradnja nove komunalne opreme - dokazi in dokazovanje
Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča s komunalno opremo pomeni, da je bila vzpostavljena možnost priključitve na določeno vrsto komunalne opreme, ne pa, da je bila ta komunalna oprema v celoti zgrajena na novo.
Tožnica je v tožbi sicer predlagala izvedbo vrste dokazov, vendar se ti dokazi deloma nanašajo na listine v upravnem spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporne, za preostale dokaze pa tožnica ne pojasni, katera dejstva želi z njimi dokazati oziroma predlagani dokazi v skladu z gornjo obrazložitvijo (posebno glede zakonitosti odloka) ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.
Tožnica v situaciji, ko ji je bilo gradbeno dovoljenje izdano, pa ni prenehalo veljati (prim. deseti odstavek 79. člena ZPNačrt), svoje zahteve za odmero komunalnega prispevka ne more več umakniti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
V obravnavanem primeru je bil postopek odmere komunalnega prispevka z vlogo tožeče stranke začet v decembru 2016, torej v času veljavnosti ZPNačrt. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka komunalni prispevek odmeriti na podlagi občinskega programa opremljanja, sprejetega na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih v skladu z ZUreP-1, oziroma, kolikor takega programa opremljanja ni sprejela, na podlagi Uredbe in Pravilnika, ki sta bila izdana na podlagi ZPNačrt, in ne na podlagi Odloka, ki je bil sprejet na podlagi določb ZSZ.
Po ZPNačrt in izvedbenih predpisih dolžina komunalnega priključka ne vpliva na obveznost plačila komunalnega prispevka, niti na njegovo višino. Po tem zakonu je pogoj za odmero komunalnega prispevka zgolj ta, da se zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme.
Glede tožnikovih trditev, da ni v enakopravnem položaju s tistimi, pri katerih je javna kanalizacija speljana do njihovega zemljišča, sodišče ocenjuje, da v primeru komunalne opremljenosti zemljišč vsem objektom ni mogoče zagotoviti enakih pogojev priključevanja, kar upoštevajo tudi predpisi, iz katerih ta obveznost ne izhaja.
ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme. Med take vire brez dvoma sodijo evropska in državna sredstva, pa tudi drugi prihodki, v obravnavani zadevi npr. okoljska dajatev.
ZPNačrt člen 79/1, 79/3, 79, 7, 80, 82, 82/1. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (2005) člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obvezen priklop na javno kanalizacijo - plačilo komunalnega prispevka
Po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (9. člen) je na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
V zakonskih določbah 77. člena ZPNačrt kot v določbah 79. člena ZPNačrt je dana podlaga za odmero komunalnega prispevka in naložitev tega v plačilo kot zavezancu investitorju oziroma lastniku objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (določene vrste).
ZPNačrt člen 72, 77, 79. ZUP člen 260, 260/1, 267, 267/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka v predlogu za obnovo ni verjetno izkazala okoliščin, na katere je opirala trditve o obstoju obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, to je, da je pred izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 10. 11. 2014 že plačala komunalni prispevek za kanalizacijsko omrežje, zaradi česar je bilo treba njen predlog na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP zavreči.
Pri sporočanju, da se deli stavbnih zemljišč, na katerih želi graditi, ne nahajajo v obračunskem območju te vrste komunalne opreme tj. da obračunsko območje za predvideno novo komunalno opremo ni določeno tako, kot to določa 76. člen ZPNačrt in zato toženka komunalnega prispevka za novo komunalno opremo (ponovno) ne bo odmerila, ne gre za vprašanje formalnih sestavin vloge v smislu 66. člena ZUP in zato tudi ne za poziv za dopolnitev teh sestavin.
ZPNačrt člen 78, 79, 79/1, 79/3, 4, 5. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2008) člen 18, 18/3.
Skladno z določbo tretjega odstavka 18. člena Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto se pri odmeri komunalnega prispevka upoštevajo (le) investitorjeva uveljavljana finančna vlaganja v izgradnjo javne komunalne opreme, ki jih uspe ustrezno izkazati. Glede na to sodišče soglaša z organom, da se v predmetni zadevi pri odmeri komunalnega prispevka ne more upoštevati (morebitnega) tožničinega fizičnega dela kot vlaganja v izgradnjo javne komunalne opreme. Tožnica pa tudi ne trdi, še manj pa izkaže, da je skladno z določbami 78. člena ZPNačrt sklenila pogodbo o opremljanju.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - nova priključitev lastnika obstoječega objekta - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - nova priključitev
Iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, zato je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
ZUS-1 člen 37, 37/2, 128, 279, 279/1-4. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (2009) člen 15, 15/2.
priključitev na komunalno opremo - priključitev na javni vodovod - soglasje za priključitev - ničnost odločbe
Gre za upravno stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno meni tožnik, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožniku odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki ga je zgradil sam in predal njej. Le v takem primeru bi tožnik komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačal dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
Pri odmeri komunalnega prispevka gre za javno dajatev, ki jo predpisuje zakon, stranke s pogodbo ne morejo določiti načina odmere, ki bi se razlikoval od zakonsko določene.
Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno menita tožnika, pa v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožnikoma odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki sta ga zgradila sama in predala njej. Le v takem primeru bi tožnika komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačala dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
Komunalni prispevek je javna dajatev, za kakršno zakon ne predpisuje roka, in ne gre za obligacijsko razmerje, kot zmotno navaja tožnica, zato v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi se nahajal na parceli, iz katere je nastala parcela, na kateri stoji tudi predmeten objekt, plačan, pravice, ki so tožničinima pravnima prednikoma v tistem času šle zaradi plačanega prispevka zaradi neizvedene gradnje objekta, za katerega je bil odmerjen, niso bile konzumirane. Zato niti ni bistveno, da se je gradnja treh novih stavb izvajala na drugih gradbenih parcelah in ne na gradbeni parceli, na kateri je bila predvidena gradnja hiše in za katero je bil odmerjen in plačan komunalni prispevek.
V obravnavanem primeru je bistveno, ali so stroški investicije za gradnjo sekundarne komunalne opreme, ki je bila predmet navedene pogodbe z dne 7. 7. 2008, sklenjene med tožnico in še tremi investitorji, in toženko, zajeti v obračunskih stroških, na podlagi katerih je bila v odloku določena cena na enoto mere (kvadratnega metra stavbnega zemljišča in kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta). Le če bi bili, bi bil v obravnavanem primeru tožnici dvakrat zaračunan komunalni prispevek za isto komunalno opremo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja - obračunski stroški - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Višina odmerjenega komunalnega prispevka ne temelji neposredno na stroških za izgradnjo komunalne opreme in virih financiranja, temveč na podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki jih vsebuje program opremljanja. Tak način določitve podlag za odmero je v skladu z zakonom, tožbeni ugovori glede neupoštevanja oziroma načina upoštevanja posameznih stroškov izgradnje in virov financiranja pa zato ne morejo pomeniti razlogov za morebitno nezakonitost izpodbijane odločbe, temveč kvečjemu za nezakonitost podzakonskih aktov, na podlagi katerih je bila ta odločba izdana, do česar se sodišče opredeljuje v nadaljevanju.
Ker v letu 2000 na obravnavanem obračunskem območju javni vodovod še ni bil zgrajen (to dejstvo med strankama tudi ni sporno), je bila odmera komunalnega prispevka tožnici po odločbi z dne 8. 5. 2000 v delu, ki se je nanašal na vodovod, nezakonita, kar pa še ne pomeni, da toženka tega ni dolžna upoštevati pri sedanji odmeri komunalnega prispevka za javno vodovodno omrežje. Ker je tožnica komunalni prispevek (tudi) za vodovod nedvomno plačala, to posledično pomeni, da je tožnica s tem svoja sredstva (v višini, izhajajoč pri tem iz odločbe z dne 8. 5. 2000) že namenila gradnji iste infrastrukture, za katero ji je sedaj odmerjen komunalni prispevek z izpodbijano odločbo. Povedano drugače: sredstva, plačana po odločbi z dne 8. 5. 2000, so dejansko vlaganja v isto komunalno opremo, plačana s strani tožnice, in jih je zato treba pri tej odmeri upoštevati.